do 2017/2018

O programu

CILJI PROGRAMA

S študijskim programom »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere« želimo usposobiti strokovnjaka, ki bo usposobljen za izvajanje različnih vlog na področju izobraževanja odraslih in kariere, in sicer:

• strateg razvoja izobraževanja odraslih in kariere,
• vodja izobraževalne enote v organizaciji,
• projektni manager za izobraževanje odraslih in kariere,
• načrtovalec, organizator in evalvator vzgojno-izobraževalnega procesa izobraževanja odraslih,
• animator,
• svetovalec in mentor za izobraževanje odraslih in kariere ter predavatelj. 

Diplomanti študijskega programa »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere« bodo sposobni povezati in uporabiti pridobljene kompetence v novih kompleksnih, nepredvidljivih in raznovrstnih okoliščinah, pri čemer se tesno povezujejo tri sestavine: kognitivna (znanje in razumevanje), konativna (stališča in vrednote) in akcijska (spretnosti in zmožnosti). Glede na navedeno bodo temeljni cilji magistrskega študijskega programa »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere« naslednji:

 1. Kognitivni cilji

• kritično razumevanje sodobnih spoznanj o družbenih, ekonomskih in personalnih vidikih izobraževanja odraslih in razvoja kariere;
• poznavanje dejavnikov in sodobnih oblik izobraževalnih in kariernih procesov v organizacijah;
• poznavanje orodij za razvijanje in izvajanje projektov na področju izobraževanja odraslih in razvoja kariere;
• poglobljeno poznavanje metod planiranja, organiziranja, vodenja in nadziranja izobraževanja;
• poznavanje metod odkrivanja potreb po novem znanju in oblik svetovanja odraslim;
• poznavanje sodobnih pristopov in metod učenja v izobraževanju odraslih.

 2. Konativni cilji

• ozaveščanje o pomenu vseživljenjskega učenja za družbeni, ekonomski in individualni razvoj;
• razvijanje odgovornosti za razvoj izobraževanja in kariere odraslih (v organizacijah);
• usposobljanje za timsko delo (poučevanje) in sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci, ki sodelujejo v vzgojno-izobraževalnem procesu;
• razvijanje sposobnosti identificiranja potreb specifičnih ciljnih skupin po izobraževanju in razvoju kariere;
• ozaveščanje o različnih okoliščinah, v katerih se lahko učenje izvaja, in različnih vlogah udeležencev učnega procesa;
• ozaveščanje o pomenu stalnega (strokovnega) izpopolnjevanja in osebnostnega razvoja, s pomočjo refleksije teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj.

 3. Akcijski cilji

• razvijanje spretnosti za samostojni teoretični študij in empirično raziskovanje fenomena učenja odraslih in razvoja kariere;
• razvijanje organizacijskih in vodstvenih spretnosti v izobraževanju odraslih;
• razvijanje novih spretnosti za samostojno reševanje praktičnih in teoretičnih problemov na področju učenja odraslih in razvoja kariere;
• razvijanje zmožnosti kakovostnega načrtovanja, organiziranja in evalviranja vzgojno-izobraževalnega procesa;
• obvladovanje postopkov in principov svetovalnega dela in načrtovanja ter izvajanja intervencijskih programov;
• razvijanje sposobnosti uporabe inovativnih metod, tehnik in oblik poučevanja za specifične učne skupine;
• usvojitev teoretičnih osnov in spretnosti s področja metodike izobraževanja odraslih.

 

SPLOŠNE KOMPETENCE DIPLOMANTA: 

Magistrski študijski program omogoča diplomantu, v skladu s sedmo stopnjo Evropskega ogrodja kvalifikacij (in KLASIUS-a), poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, usposabljanje za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, uporabo znanstveno-raziskovalnih metod v širšem spektru problemov novih ali spremenjenih okolišcin, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. 

Na podlagi opisa 7. stopnje kvalifikacij v Evropskem ogrodju kvalifikacij (in KLASIUS-a), Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, Meril za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev in temeljnih ciljev študijskega programa, bodo diplomanti študijskega programa »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere« pridobili naslednje splošne kompetence:

 1. Znanje

• sposobnost razumevanja družbenih, psiholoških, ekonomskih in pravnih temeljev;
• poznavanje sodobnih strategij učenja in poučevanja ter razvoja kariere;
• sposobnost uporabe znanja v praksi;
• zmožnost razvijanja in uresničevanja izvirnih idej.

 2. Spretnosti

• sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic;
• obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov;
• razvijanje akademskih veščin za posredovanje, prenos, promocijo in objavo rezultatov znanstvenih raziskav;
• sposobnost razvijanja novih spretnosti na podlagi obstoječih znanj in izkušenj.

 3. Osebne in strokovne kompetence

      a) Avtonomija in odgovornost

• avtonomnost in odgovornost pri strokovnem delu;
• organizacijske in vodstvene sposobnosti v delovnem kontekstu;
• sposobnosti vodenja (interdisciplinarne) delovne skupine;
• spretnosti o načrtovanju in upravljanju dejavnosti ter ocenjevanju storilnosti opravljenega dela.

       b) Učne kompetence

• sposobnosti razvijanja koncepta vseživljenjskega učenja v družbi in pri posamezniku;
• sposobnost razumevanja in avtonomnega usmerjanja učnega procesa in razvoja kariere;
• sposobnost razvoja zahtevnih kognitivnih spretnosti, povezanih z razvojno stopnjo posameznika;
• zmožnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije.

       c) Sporazumevalne in socialne kompetence

• razvijanje zavesti o pomenu komunikacije in kvalitetnih odnosov;
• sposobnost sodelovanja na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni;
• sposobnost skupinskega dela z upoštevanjem raznolikosti, večkulturnosti in etičnosti;
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju.

        d) Strokovne in poklicne kompetence

• sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu ter izboljšanje kakovosti le tega z razvijanjem študijskih in raziskovalnih spretnosti;
• odprtost za nenehni poklicni razvoj;
• odprtost za nasvete in sodobna dognanja v svojem poklicnem okolju;
• spoštovanje etičnih načel in zavezanost profesionalni etiki.

 

PREDMETNOSPECIFIČNE KOMPETENCE DIPLOMANTA: 

 

Diplomant bo strokovnjak s teoretičnim in praktičnim znanjem za vodenje in izvajanje zahtevnih procesov in strokovnih opravil s področja izobraževanja odraslih in razvoja kariere. Sposoben bo prevzemati najzahtevnejše naloge pri analiziranju, planiranju, oblikovanju, razvoju in vodenju vzgojno-izobraževalnega ter kariernega procesa v različnih javnih in zasebnih organizacijah, na globalni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

V skladu s prej omenjenimi cilji študijskega programa bodo diplomanti pridobilli naslednje predmetno-specifične kompetence:  

1. Znanje

• razumevanje sodobnih vidikov izobraževanja odraslih ter razvoja kariere;
• razumevanje psiholoških znanstvenih spoznanj o učenju in poučevanju ter razvoju kariere posameznika;
• poznavanje modelov managementa znanja;
• poznavanje in razumevanje teoretičnih osnov in modelov izobraževalnega in kariernega svetovalnega dela.

 2. Spretnosti

• usposobljenost za zaznavanje in reševanje sodobnih problemov vzgoje in izobraževanja ter razvoja kariere;
• usposobljenost za znanstveno-raziskovalno delo na področju teorije in prakse izobraževanja odraslih in razvoja kariere;
• usposobljenost za kreativno prikazovanje svojih lastnih ugotovitev in rezultatov raziskav na področju izobraževanja odraslih in razvoja kariere;
• oblikovanje celovite ocene učnih potreb posameznika oziroma skupine, njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih) z ustreznimi postopki in instrumenti.

 3. Osebne in strokovne kompetence

        a) Avtonomija in odgovornost

• usposobljenost za sodelovanje pri odločanju in prevzemanje odgovornosti za razvoj izobraženja odraslih in razvoja kariere na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• razvijanje avtonomnosti pri iskanju rešitev v kompleksnih in nepredvidljivih situacijah na področju izobraževanja odraslih in razvoja kariere;
• sposobnost vodenja ali usklajevanja (multidisciplinarnih) izobraževalnih skupin;
• sposobnost za samostojno načrtovanje, upravljanje in evalviranje projektov in izobraževalnih programov.

        b) Učne kompetence

• sposobnost prevzeti odgovornost za lasten poklicen razvoj, motiviranost za supervizijske in intervizijske oblike dela;
• sposobnost organiziranja aktivnega in samostojnega učenja;
• usposobljenost za izvajanje svetovanja na področju izobraževanja odraslih in razvoja kariere;
• poznavanje metodik izobraževanja odraslih;
• usposobljenost za uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije v (ne)formalnih učnih situacijah in pri drugem strokovnem delu.

        c) Sporazumevalne in socialne kompetence

• poznavanje in razumevanje socialnih procesov (posebej procesov v vzgoji in izobraževanju in razvoju kariere);
• analiziranje aktualnih socialnih norm in odnosov, povezanih z izobraževanje odraslih in razvojem kariere,  in izvajanje aktivnosti za njihovo razvijanje;
• razumevanje odnosov med izobraževalno institucijo in socialnim okoljem;
• razvijanje zavesti in spretnosti za konstruktivno medsebojno komunikacijo v vzgojno-izobraževalnem procesu in procesom razvoja kariere.

        d) Strokovne in poklicne kompetence

• sodelovanje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih in kariernih področij;
• poznavanje in uporaba samoevalvacije v vzgojno-izobraževalnem in kariernem procesu, z namenom izboljšanja lastnega dela;
• načrtovanje lastnega poklicnega razvoja na področju pedagoško-andragoškega dela;
• razvijanje identitete izobraževalca odraslih in svetovalca za razvoj kariere. 

           

PREDMETNIK 

Študijski program »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere« je sestavljen iz 17 učnih enot in obsega 120 KT po kreditnem sistemu European Credit Transfer and Accumulation System (ECTS). Prvi letnik obsega 10 učnih enot, in sicer: osem obveznih predmetov (48 KT) in dva izbirna predmeta (12 KT). V 2. letniku študent opravi tri obvezne predmete (18 KT), en izbirni predmet (6 KT), andragoško prakso (18 KT) ter pripravi in zagovarja magistrsko delo (18 KT). Izbirne predmete lahko študent izbira med notranje ali zunanje izbirnimi predmeti. 

Predlagani magistrski program je sestavjen iz štirih semestrov. Prvi semester je namenjen obveznim predmetom splošnoizobraževalnih vsebin in enemu izbirnemu predmetu (študent ga lahko izbere med notranje ali zunanje izbirnimi predmeti). V drugem semestru se bodo izvajali obvezni predmeti predmetno-specifičnih vsebin in izbirni predmet (študent ga lahko izbere med notranje ali zunanje izbirnimi predmeti). Obvezni predmeti predmetno-specifičnih vsebin, izbirni predmet (študent ga lahko izbere med notranje ali zunanje izbirnimi predmeti) in andragoška praksa bodo enote tretjega semestra. Četrti semester študija pa je namenjen pripravi magistrskega dela. 

 

Izbirni predmeti 

Študent lahko izbira med notranje in zunanje izbirnimi predmeti:

• notranje izbirni predmeti so predmeti, ki jih študent izbira znotraj študijskega programa;
• zunanje izbirne predmete lahko študent izbira v okviru stroke in izven stroke, v drugih študijskih programih UP PEF oz. v študijskih programih slovenskih in tujih visokošolskih zavodov. Zunanje izbirne predmete znotraj stroke izbira v sodelovanju s predstojnikom oziroma koordinatorjem študijskega programa, predmete izven stroke pa po lastnem izboru. 

Študent se lahko odloči, da v okviru zunanje izbirnosti izbere predmete tudi iz nabora notranje izbirnih predmetov.

 

Predmetnik 1. letnika  

* Glede na opredelitev izbirnosti za izbirna predmeta navajamo le KT, UDŠ in KU, ne specificiramo pa oblike izvedbe KU, saj je  odvisna od predmeta, ki ga izbire študent. Seštevek KU torej obsega le KU, ki jih lahko predvidimo s študijskim programom.

 

Predmetnik 2. letnika  

* Glede na opredelitev izbirnosti za izbirni predmet navajamo le KT, UDŠ in KU, ne specificiramo pa oblike izvedbe KU, saj je odvisna od predmeta, ki ga izbire študenta. Seštevek KU obsega le KU, ki jih lahko predvidimo s študijskim programom. 

 

Izbirni predmeti študijskega programa – notranji izbirni 

 

Legenda:

KU = kontaktne ure (P – predavanja, SV = seminarske vaje, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje)

KT = kreditne točke

 

POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA  

Študijski program »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere« je primarno namenjen študentom, ki so na prvi stopnji diplomirali iz edukacijskih ved, predšolske vzgoje, razrednega pouka, pedagogike, psihologije, sociologije in managementa. Ob upoštevanju določenih vpisnih pogojev pa se lahko vpišejo tudi ostali. 

V 1. letnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere« se lahko vpiše, kdor je zaključil:

a)  študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja (edukacijske vede, predšolska vzgoja, razredni pouk, pedagogika, psihologija, sociologija in management);

b)  študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija in obsegajo 30 kreditnih točk iz predmetnih področij pedagogike, andragogike, psihologije, managementa in družboslovnega raziskovanja, kandidat pa jih je lahko opravil med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; izjemoma se kandidatu dovoli opravljanje teh obveznosti po vpisu, vendar jih mora opraviti najkasneje do vpisa v 2. letnik magistrskega študija – o tem glede na vlogo kandidata odloči ustrezna komisija UP PEF;

c)  visokošolski strokovni študijski program Predšolska vzgoja, sprejet pred 11. 6. 2004;

d)  drugi visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija in obsegajo 30 kreditnih točk iz predmetnih področij pedagogike, andragogike, psihologije, managementa in družboslovnega raziskovanja, kandidat pa jih je lahko opravil med študijem na visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem študijskem programu, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; izjemoma se kandidatu dovoli opravljanje teh obveznosti po vpisu, vendar jih mora opraviti najkasneje do vpisa v 2. letnik magistrskega študija – o tem glede na vlogo kandidata odloči ustrezna komisija UP PEF. 

V primeru omejitve vpisa imajo prednost pri vpisu kandidati z višjo povprečno oceno zaključenega študija. 

 

POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU  IN DOKONČANJE ŠTUDIJA 

Študent mora za prehod v 2. letnik študijskega programa druge stopnje »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere« doseči 48 KT (80,0 %) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo na pristojno komisijo UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 42 doseženimi KT.

Za prijavo magistrskega dela mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 30 KT (25,0 %). Študent prijavi temo magistrskega dela najkasneje do zaključka 1. letnika. 

Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico, tj. 30 KT vpisanega letnika. Pristojna komisija UP PEF lahko omogoči ponavljanje tudi študentu, ki je iz upravičenih razlogov zbral manj od predpisanega števila KT. 

Študent lahko napreduje in dokonča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Pogoje za hitrejše napredovanje določi senat fakultete. 

Za prijavo magistrskega dela mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 30 KT. Študenti, ki so vpisani v 1. letnik, prijavijo temo magistrskega dela najkasneje do zaključka 1. letnika. Študenti, ki se vpišejo v 2. letnik po merilih za prehode, prijavijo teme do konca koledarskega leta, v katerem so se vpisali na študij.

 

Nadaljevanje študija po merilih za prehode 

  Študent lahko prehaja iz študijskega programa, v katerega je vpisan (v nadaljevanju prvi študijski program), v nekega drugega (v nadaljevanju drugi študijski program) pod pogoji, določenimi s tem študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja v prvem študijskem programu in nadaljevanje študija v drugem študijskem programu.

Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu.

Prehodi so možni med študijskimi programi:

1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
2. neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP PEF.

V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko kreditnih točk, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik drugega študijskega programa.

 

ZAPOSLJIVOST DIPLOMANTA 

 

Diplomanti magistrskega študija »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere« se lahko zaposlijo v vseh ustanovah, ki se (ne)posredno ukvarjajo s procesi socializacije, vzgoje, učenja in izobraževanja odraslih. Prevzemajo lahko vodilne, razvojne, raziskovalne in upravne naloge na področju izobraževanja odraslih. Predvsem lahko opravljajo naloge na naslednjih delovnih mestih:

-       raziskovalno-razvojni strokovnjak za izobraževanje odraslih in razvoj kariere na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni,

-       vodja izobraževalno-kadrovskih enot v (ne)profitnih organizacijah,

-       vodja strokovnega razvoja zaposlenih v (ne)profitnih organizacijah,

-       projektni manager za izobraževanje odraslih in razvoj kariere,

-       načrtovalec, organizator in evlavator izobraževanja odraslih in razvoja kariere,

-       animator, svetovalec in mentor za  izobraževanje odraslih in kadrovanje ter

-       predavatelj.

 

V skladu s Standardno klasifikacijo poklicev se bo andragog lahko zaposlil na naslednjih delovnih mestih:

-       2351; strokovnjak/strokovnjakinja za svetovanje in vzgojno-izobraževalne metode,

-       2359; drugi strokovnjaki/druge strokovnjakinje za vzgojo in izobraževanje,

-       1319; menedžer/menedžerka manjše družbe,

-       2412; strokovnjak/strokovnjakinja za kadre, analizo poklicnega dela ipd.,

-      3342; učitelji/učiteljice praktičnega pouka, organizatorji/organizatorke praktičnega pouka in sodelavci/sodelavke učitelja.

Magister profesor andragogike / magistrica profesorica andragogike ima licenčno izobrazbo, ki mu / ji daje možnost odpiranja zasebnih izobraževalnih ustanov za izobraževanje odraslih.