Zgodnje učenje
O programu
Ime programa: | ZGODNJE UČENJE |
Vrsta programa: | Magistrski študijski program 2. stopnje |
Trajanje študija: | 2 leti |
Način študija: | redni in izredni študij |
Število kreditnih točk (ECTS): | 120 |
Kraj izvajanja študija: | Koper |
Strokovni naslov diplomanta: | Magister/magistrica profesor/ profesorica zgodnjega učenja (okrajšava: mag. prof. zgod. učenja) |
Temeljni cilji programa so:
- izobraziti strokovnjaka, ki bo razumel in kritično analiziral družbeno umeščenost vzgoje in izobraževanja;
- razvijati znanje o pravicah otrok;
- razvijati zmožnosti prepoznavanja in spoštovanja različnosti kultur in družinskih okolij;
- razvijati zmožnost spodbujanja razvojnih potencialov otrok iz različnih okolij;
- razvijati zmožnost prepoznavanja in upoštevanja medosebnih razlik pri otrocih v razvoju in učenju;
- razvijati zmožnost vzpostavljanja spodbudnega dialoga z otroki in odraslimi;
- usposobiti strokovnjaka, ki bo znal uporabiti in razvijati celostne pristope, strategije in
- metode dela z otroki v zgodnjem otroštvu;
- razvijati zmožnosti partnerskega povezovanja z družino in lokalnim okoljem;
- razvijati zmožnost reflektiranja svojih osebnih pedagoških teorij in prepričanj;
- razvijati zmožnost pridobivanja podatkov s pomočjo poglobljenega teoretičnega študija in kritičnega presojanja lastne izkušenjske prakse;
- razvijati zmožnost profesionalnega in osebnostnega razvoja skozi povezovanje in
- refleksijo teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj;
- razvijati sposobnosti zagovorništva za dostop vseh otrok do kakovostne prakse
- zgodnjega učenja in poučevanja;
- razvijati občutljivost do družbe, narave in umetnosti.
Splošne ali generične kompetence vključujejo različna področja, kot npr.: učinkovito poučevanje in vzgajanje, organizacijo in vodenje, sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem ter profesionalni razvoj.
V okviru študija bodo študentje pridobili oz. si razvili naslednje kompetence:
a) Učinkovito poučevanje in vzgajanje
Diplomant:
- se natančno in jasno izraža ter suvereno obvladuje strokovni jezik;
- razume temeljne pedagoške koncepte, zakonitosti njihovega razvoja in delovanja;
- prepoznava, se zaveda in upošteva skupne značilnosti in medosebne razlike pri otrocih;
- zna izbrati in uporabiti različne strategije, pristope in metode dela z različnimi otroki;
- obvlada temeljna načela in postopke načrtovanja, izvajanja in vrednotenja vzgojno-izobraževalnega procesa;
- učinkovito izvaja individualizacijo in diferenciacijo vzgojno-izobraževalnega dela;
- vzpostavlja optimalno učno okolje z uporabo različnih učnih metod in strategij;
- uporablja informacijsko-komunikacijske tehnologije pri vzgojno-izobraževalnem delu;
- prepoznava otroke s posebnimi potrebami, prilagaja delo njihovim potrebam in pri tem sodeluje z drugimi strokovnimi delavci;
- uporablja različne načine spremljanja napredka otrok;
- razvija spodbudni dialog z otroki, s starši in z drugimi strokovnimi delavci;
- spodbuja in razvija odgovorno in prosocialno ravnanje otrok;
- vzpostavlja pozitiven odnos do otrok, ob razumevanju in spoštovanju njihovega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin;
- se zaveda in upošteva etične razsežnosti profesionalnega delovanja.
b) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):
Diplomant:
- sodeluje s strokovnimi delavci ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju;
- vzpostavlja sodelovanje in sodeluje s starši in lokalnim okoljem;
- vzpostavlja partnerske odnose z drugimi vrtci in šolami ter sodeluje z drugimi šolami in inštitucijami na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni.
c) Usposobljenost za profesionalni razvoj
Diplomant:
- kritično presoja obstoječe prakse, politike in raziskovanja zgodnjega učenja,
- razume razvoj pedagoške misli kot osnovo za načrtovanje sprememb v praksi;
- načrtuje, izvaja in evalvira lasten profesionalni razvoj,
- načrtuje in izvaja projekte, seznanja strokovno in splošno javnost z lastnimi dosežki in spoznanji.
d) Organizacijske in vodstvene sposobnosti
Diplomant:
- reflektira svoje poklicno poslanstvo in pozna predpise, ki urejajo delovanje vrtca in šole;
- uspešno načrtuje in upravlja s časom;
- avtonomno obvladuje organizacijske in administrativne naloge v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega procesa;
- učinkovito vodi skupine in koordinira delo med oddelki;
- načrtuje, izvaja in evalvira timsko delo; učinkovito rešuje probleme in izzive, povezane s kontekstom učenja in poučevanja;
- obvlada in opravlja svetovalno delo v organizacijah predšolske vzgoje.
Diplomant je zmožen:
- prepoznati različnosti in potrebe otrok;
- prispevati k sistemu zagotavljanja kakovosti;
- sodelovati s kolegi, da bi izboljšal lastno učenje in poučevanje ter delil izkušnje z drugimi;
- razumevati in utemeljevati sodobne pedagoške prakse;
- razumevati in kritično presojati uradni in izvedbeni kurikul;
- prepoznavati in aplikativno integrirati vse elemente kurikula;
- upoštevati in spoštovati kulturne specifičnosti družin in lokalnih skupnosti;
- vrednotiti, kritično izbirati in izvajati glasbo za otroke;
- umetniškega udejstvovanja in razvijanja pozitivnega odnosa do glasbene kulture;
- razvijati nova znanja in razumevanja pomena uprizoritvenih umetnosti;
- razumevanja likovno teoretskih ter komunikacijskih konceptov in zakonitosti likovnega jezika;
- razumevati sodobne pristope in strategije pri vodenju in izvajanju likovnih dejavnosti;
- uporabiti različne koncepte otroštva in vzgoje pri načrtovanju, izvajanju in evalviranju dela s posameznikom ali s skupino;
- nuditi čustveno varnost otrokom;
- spodbujati samostojnost otrok v skladu z njihovo zrelostjo;
- usmerjanja pozornosti na pozitivne lastnosti lastne osebnosti in osebnosti drugih;
- razumevanja in upoštevanja odnosov med vzgojno-izobraževalno institucijo in okoljem;
- interdisciplinarno prepoznavati in razumevati raznolikosti v vzgojno-izobraževalnem
- prostoru;
- spodbujati radovednost otrok na področju naravoslovja;
- povezovati in posploševati temeljna naravoslovna pojmovanja in jih prilagajati
- spoznavnim sposobnostim otrok;
- odgovornega ravnanja v okolju;
- nuditi otroku oblike pomoči pri razvoju logično-matematičnega mišljenja in pojmov;
- razvijati strategije reševanja preprostih matematičnih problemov ter s pomočjo
- kognitivnega konflikta motivirati otroka k uvidu problemske situacije in k reševanju
- pripadajočega problema;
- izvajati empirično, pretežno kvalitativno raziskovanje področja zgodnjega učenja in
- poučevanja;
- upoštevati etična načela v procesih raziskovanja;
- izbirati ustrezne jezikovne znake in kode glede na govorni položaj in namernost
- sporočanja;
- tvoriti znanstveno besedilo;
- teoretično in praktično obvladati komunikacijo;
- preverjati in uporabljati pridobljena znanja v praksi;
- spodbujati zgodnji govorni razvoj otrok in drugih oblik simbolnega izražanja;
- razumeti vlogo dejavnikov okolja na otrokov razvoj in učenje.
MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE ZGODNJE UČENJE
Vpisni pogoji:
Pogoj za vpis v 1. letnik je:
V primeru omejitve vpisa bodo imeli prednost kandidati, ki imajo višje ocene (povprečna ocena, ocena diplomskega dela) pri študiju 1. stopnje/dodiplomskem študiju.
Študent mora za vpis v 2. letnik študijskega programa druge stopnje doseči 48 ECTS (80 % ECTS) od 60 ECTS prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z doseženimi 42 ECTS.
Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico obveznosti, tj. 30 ECTS vpisanega letnika.
Študent lahko napreduje in dokonča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Pogoje za hitrejše napredovanje določi senat fakultete.
Študentu se lahko podaljša status študenta glede na določila Statuta UP.
Za prijavo magistrskega dela mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 30 KT. Študent prijavi temo magistrskega dela najkasneje do vpisa v 3. semester.
Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti ter pripravi in uspešno zagovarja magistrsko delo.
Prizna se lahko največ 30 ECTS pridobljenih izven tega študijskega programa.
Skladno z določbami Meril za prehode med študijskimi programi se lahko v višji letnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje Zgodnje učenje vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa iste stopnje. Prehod je mogoč, če študijska programa:
- ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov in
- med katerima se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Pri prehodu se lahko priznavajo:
- primerljive študijske obveznosti, ki jih je kandidat opravil v prvem študijskem programu,
- neformalno pridobljena primerljiva znanja.
Prehod med študijskimi programi je vpis v drugi letnik visokošolskega študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji.
Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v študijski program ter pogoje za vpis v višji letnik, ki jih predpisuje študijski program.
Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija na magistrskem študijskem programu 2. stopnje Zgodnje učenje.
Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija fakultete. Komisija v prijavno-sprejemnem postopku določi letnik, v katerega se lahko kandidat vpiše.
Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje Zgodnje učenje.
Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.
Diplomant se lahko zaposli v vseh ustanovah/organizacijah, ki se ukvarjajo z zgodnjim učenjem in poučevanjem, ter v organizacijah, ki se posredno ukvarjajo z otroki oz. spodbudnim okoljem za otroke v zgodnjem obdobju. Najpogosteje se bodo diplomanti zaposlovali v vrtcih in osnovnih šolah. Zaradi širokega profila izobrazbe in pridobljenih kompetenc, se bo diplomant lahko zaposlil in opravljal tudi:
- dela in naloge nudenja strokovne pomoči pri delu z otroki v različnih javnih ustanovah (npr. v šolah in vrtcih) in tistih organizacijah, ki se ukvarjajo z dejavnostmi za otroke;
- dela in naloge pomočnika ravnatelja in ravnatelja v vrtcu;
- dela in naloge vzgojitelja v vrtcu;
- nove, inovativne oblike dela z učenci v prostem času, podaljšanem bivanju, društvih, centrih ipd.;
- dela in naloge strokovnega delavca v mobilni pedagoški službi;
- ob dodatni in ustrezni habilitaciji, dela in naloge asistenta v študijskih programih, ki se vsebinsko navezujejo na zgodnje učenje in poučevanje;
- organizacijo in vodenje programov animacije za otroke;
- dela in naloge strokovnega svetovanja pri pripravi programov za otroke na RTV;
- sodelovanje v uredniških in strokovnih komisijah tiskanih in elektronskih medijev za otroke;
- sodelovanje s proizvajalci opreme, učil in igrač, namenjenih za mlajše otroke.