Zgodnje učenje

Temeljni cilji programa so:

• izobraziti strokovnjaka, ki bo razumel in kritično analiziral družbeno umeščenost vzgoje in izobraževanja;
• razvijati znanje o pravicah otrok;
• razvijati zmožnosti prepoznavanja in spoštovanja različnosti kultur in družinskih okolij;
• razvijati zmožnost spodbujanja razvojnih potencialov otrok iz različnih okolij;
• razvijati zmožnost prepoznavanja in upoštevanja medosebnih razlik pri otrocih v razvoju in učenju;
• razvijati zmožnost vzpostavljanja spodbudnega dialoga z otroki in odraslimi;
• usposobiti strokovnjaka, ki bo znal uporabiti in razvijati celostne pristope, strategije in
• metode dela z otroki v zgodnjem otroštvu;
• razvijati zmožnosti partnerskega povezovanja z družino in lokalnim okoljem;
• razvijati zmožnost reflektiranja svojih osebnih pedagoških teorij in prepričanj;
• razvijati zmožnost pridobivanja podatkov s pomočjo poglobljenega teoretičnega študija in kritičnega presojanja lastne izkušenjske prakse;
• razvijati zmožnost profesionalnega in osebnostnega razvoja skozi povezovanje in
• refleksijo teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj;
• razvijati sposobnosti zagovorništva za dostop vseh otrok do kakovostne prakse
• zgodnjega učenja in poučevanja;
• razvijati občutljivost do družbe, narave in umetnosti.

Splošne ali generične kompetence vključujejo različna področja, kot npr.: učinkovito poučevanje in vzgajanje, organizacijo in vodenje, sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem ter profesionalni razvoj.

V okviru študija bodo študentje pridobili oz. si razvili naslednje kompetence:

a) Učinkovito poučevanje in vzgajanje

Diplomant:

• se natančno in jasno izraža ter suvereno obvladuje strokovni jezik;
• razume temeljne pedagoške koncepte, zakonitosti njihovega razvoja in delovanja;
• prepoznava, se zaveda in upošteva skupne značilnosti in medosebne razlike pri otrocih;
• zna izbrati in uporabiti različne strategije, pristope in metode dela z različnimi otroki;
• obvlada temeljna načela in postopke načrtovanja, izvajanja in vrednotenja vzgojno-izobraževalnega procesa;
• učinkovito izvaja individualizacijo in diferenciacijo vzgojno-izobraževalnega dela;
• vzpostavlja optimalno učno okolje z uporabo različnih učnih metod in strategij;
• uporablja informacijsko-komunikacijske tehnologije pri vzgojno-izobraževalnem delu;
• prepoznava otroke s posebnimi potrebami, prilagaja delo njihovim potrebam in pri tem sodeluje z drugimi strokovnimi delavci;
• uporablja različne načine spremljanja napredka otrok;
• razvija spodbudni dialog z otroki, s starši in z drugimi strokovnimi delavci;
• spodbuja in razvija odgovorno in prosocialno ravnanje otrok;
• vzpostavlja pozitiven odnos do otrok, ob razumevanju in spoštovanju njihovega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin;
• se zaveda in upošteva etične razsežnosti profesionalnega delovanja.

b) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):

Diplomant:

• sodeluje s strokovnimi delavci ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju;
• vzpostavlja sodelovanje in sodeluje s starši in lokalnim okoljem;
• vzpostavlja partnerske odnose z drugimi vrtci in šolami ter sodeluje z drugimi šolami in inštitucijami na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni.

c) Usposobljenost za profesionalni razvoj

Diplomant:

• kritično presoja obstoječe prakse, politike in raziskovanja zgodnjega učenja,
• razume razvoj pedagoške misli kot osnovo za načrtovanje sprememb v praksi;
• načrtuje, izvaja in evalvira lasten profesionalni razvoj,
• načrtuje in izvaja projekte, seznanja strokovno in splošno javnost z lastnimi dosežki in spoznanji.

d) Organizacijske in vodstvene sposobnosti

Diplomant:

• reflektira svoje poklicno poslanstvo in pozna predpise, ki urejajo delovanje vrtca in šole;
• uspešno načrtuje in upravlja s časom;
• avtonomno obvladuje organizacijske in administrativne naloge v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega procesa;
• učinkovito vodi skupine in koordinira delo med oddelki;
• načrtuje, izvaja in evalvira timsko delo; učinkovito rešuje probleme in izzive, povezane s kontekstom učenja in poučevanja;
• obvlada in opravlja svetovalno delo v organizacijah predšolske vzgoje.

Diplomant je zmožen:

• prepoznati različnosti in potrebe otrok;
• prispevati k sistemu zagotavljanja kakovosti;
• sodelovati s kolegi, da bi izboljšal lastno učenje in poučevanje ter delil izkušnje z drugimi;
• razumevati in utemeljevati sodobne pedagoške prakse;
• razumevati in kritično presojati uradni in izvedbeni kurikul;
• prepoznavati in aplikativno integrirati vse elemente kurikula;
• upoštevati in spoštovati kulturne specifičnosti družin in lokalnih skupnosti;
• vrednotiti, kritično izbirati in izvajati glasbo za otroke;
• umetniškega udejstvovanja in razvijanja pozitivnega odnosa do glasbene kulture;
• razvijati nova znanja in razumevanja pomena uprizoritvenih umetnosti;
• razumevanja likovno teoretskih ter komunikacijskih konceptov in zakonitosti likovnega jezika;
• razumevati sodobne pristope in strategije pri vodenju in izvajanju likovnih dejavnosti;
• uporabiti različne koncepte otroštva in vzgoje pri načrtovanju, izvajanju in evalviranju dela s posameznikom ali s skupino;
• nuditi čustveno varnost otrokom;
• spodbujati samostojnost otrok v skladu z njihovo zrelostjo;
• usmerjanja pozornosti na pozitivne lastnosti lastne osebnosti in osebnosti drugih;
• razumevanja in upoštevanja odnosov med vzgojno-izobraževalno institucijo in okoljem;
• interdisciplinarno prepoznavati in razumevati raznolikosti v vzgojno-izobraževalnem
• prostoru;
• spodbujati radovednost otrok na področju naravoslovja;
• povezovati in posploševati temeljna naravoslovna pojmovanja in jih prilagajati
• spoznavnim sposobnostim otrok;
• odgovornega ravnanja v okolju;
• nuditi otroku oblike pomoči pri razvoju logično-matematičnega mišljenja in pojmov;
• razvijati strategije reševanja preprostih matematičnih problemov ter s pomočjo
• kognitivnega konflikta motivirati otroka k uvidu problemske situacije in k reševanju
• pripadajočega problema;
• izvajati empirično, pretežno kvalitativno raziskovanje področja zgodnjega učenja in
• poučevanja;
• upoštevati etična načela v procesih raziskovanja;
• izbirati ustrezne jezikovne znake in kode glede na govorni položaj in namernost
• sporočanja;
• tvoriti znanstveno besedilo;
• teoretično in praktično obvladati komunikacijo;
• preverjati in uporabljati pridobljena znanja v praksi;
• spodbujati zgodnji govorni razvoj otrok in drugih oblik simbolnega izražanja;
• razumeti vlogo dejavnikov okolja na otrokov razvoj in učenje.

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE ZGODNJE UČENJE

Vpisni pogoji:

Pogoj za vpis v 1. letnik je:

V primeru omejitve vpisa bodo imeli prednost kandidati, ki imajo višje ocene (povprečna ocena, ocena diplomskega dela) pri študiju 1. stopnje/dodiplomskem študiju.

Študent mora za vpis v 2. letnik študijskega programa druge stopnje doseči 48 ECTS (80 % ECTS) od 60 ECTS prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z doseženimi 42 ECTS.

Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico obveznosti, tj. 30 ECTS vpisanega letnika.

Študent lahko napreduje in dokonča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Pogoje za hitrejše napredovanje določi senat fakultete.

Študentu se lahko podaljša status študenta glede na določila Statuta UP.

Za prijavo magistrskega dela mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 30 KT. Študent prijavi temo magistrskega dela najkasneje do vpisa v 3. semester.

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti ter pripravi in uspešno zagovarja magistrsko delo.

Prizna se lahko največ 30 ECTS pridobljenih izven tega študijskega programa.

Skladno z določbami Meril za prehode med študijskimi programi se lahko v višji letnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje Zgodnje učenje  vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa iste stopnje.  Prehod je mogoč, če študijska programa:

• ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov in
• med katerima se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

• primerljive študijske obveznosti, ki jih je kandidat opravil v prvem študijskem programu,
• neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Prehod med študijskimi programi je vpis v drugi letnik visokošolskega študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji.

Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v študijski program ter pogoje za vpis v višji letnik, ki jih predpisuje študijski program.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija na magistrskem študijskem programu 2. stopnje Zgodnje učenje.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija fakultete. Komisija v prijavno-sprejemnem postopku določi letnik, v katerega se lahko kandidat vpiše.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje Zgodnje učenje.

Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Diplomant se lahko zaposli v vseh ustanovah/organizacijah, ki se ukvarjajo z zgodnjim učenjem in poučevanjem, ter v organizacijah, ki se posredno ukvarjajo z otroki oz. spodbudnim okoljem za otroke v zgodnjem obdobju. Najpogosteje se bodo diplomanti zaposlovali v vrtcih in osnovnih šolah. Zaradi širokega profila izobrazbe in pridobljenih kompetenc, se bo diplomant lahko zaposlil in opravljal tudi:

• dela in naloge nudenja strokovne pomoči pri delu z otroki v različnih javnih ustanovah (npr. v šolah in vrtcih) in tistih organizacijah, ki se ukvarjajo z dejavnostmi za otroke;
• dela in naloge pomočnika ravnatelja in ravnatelja v vrtcu;
• dela in naloge vzgojitelja v vrtcu;
• nove, inovativne oblike dela z učenci v prostem času, podaljšanem bivanju, društvih, centrih ipd.;
• dela in naloge strokovnega delavca v mobilni pedagoški službi;
• ob dodatni in ustrezni habilitaciji, dela in naloge asistenta v študijskih programih, ki se vsebinsko navezujejo na zgodnje učenje in poučevanje;
• organizacijo in vodenje programov animacije za otroke;
• dela in naloge strokovnega svetovanja pri pripravi programov za otroke na RTV;
• sodelovanje v uredniških in strokovnih komisijah tiskanih in elektronskih medijev za otroke;
• sodelovanje s proizvajalci opreme, učil in igrač, namenjenih za mlajše otroke.