Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Psihologija organizacij
2. Koda predmeta: IO-05
3. Nosilec predmeta: dr. Beno Arnejčič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Izobraževanje odraslih in razvoj kariere
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: podiplomski, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 1.
10. Semester: 2.
11. Študijska smer: /
12. Steber programa: /

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent: /

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

• poznavanje dejavnikov in sodobnih oblik izobraževalnih in kariernih procesov v organizacijah
• razvijanje odgovornosti za razvoj izobraževanja in kariere odraslih (v organizacijah)
• usposobljanje za timsko delo (poučevanje) in sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci, ki sodelujejo v vzgojno-izobraževalnem procesu
• razvijanje organizacijskih in vodstvenih spretnosti v izobraževanju odraslih

b. Splošne kompetence:

• organizacijske in vodstvene sposobnosti v delovnem kontekstu
• sposobnost razvoja zahtevnih kognitivnih spretnosti, povezanih z razvojno stopnjo posameznika
• odprtost za nasvete in sodobna dognanja v svojem poklicnem okolju

c. Predmetno specifične kompetence:

• poznavanje modelov managementa znanja
• oblikovanje celovite ocene učnih potreb posameznika oziroma skupine, njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih) z ustreznimi postopki in instrumenti
• sposobnost vodenja ali usklajevanja (multidisciplinarnih) izobraževalnih skupin
• sposobnost organiziranja aktivnega in samostojnega učenja
• analiziranje aktualnih socialnih norm in odnosov, povezanih z izobraževanjem odraslih in razvojem kariere, in izvajanje aktivnosti za njihovo razvijanje

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
1. Uvod: predmet in metode psihologije organizacije
a. osebnost in dejavnost, dejavnost in delo; teorije psihologije organizacije: humana teorija (Mc Gregor), parcitipativna teorija (Likert), sistemsko teoretski zastavek in teorija vlog (Katz in Kahn), teorija organizirane dejavnosti (Weick), teorija socialnega učenja (Luthans) itd.; načrtovanje in izvajanje organizacijsko psihološkega raziskovanja

2. Zrcaljenje ljudi na pri delu in v delovnem procesu
a. pomen in učinek dela; fiziološko psih. vidik dela; tehnično psih. vidik dela
b. raziskovanje in racionalizacija delovnega okolja: poklicno psihološki vidik dela
c. kako se povezovati in sodelovati z drugimi pri delu in delovnem procesu, pomen socialnih vezi in zrcaljenja med posamezniki

3. Posameznik
a. prilagajanje človeka delu (profesionalna orientacija in sekcija); metode osebnostne diagnostike in izbora (psihometrija, testna teorija); osebnostni razvoj (profesionalna izobrazba in trening); osebno doživljanje dela in stres (fluktuacija, absentizem) , psihična izgorelost na delovnem mestu
b. Osamljenost v socialnem svetu
c. Človekov sebični gen, človek kot socialna žival in izguba nadzora

4. Skupina
a. človek v skupini; človek v organizaciji; formalni in neformalni učinki organizacije in skupine na posameznika; skupinske norme in kohezivnost; socialnopsihološke relacije in dinamika dela in delovne situacije (sodelovanje, tekmovanje, konflikti); Vodenje in sledenje; skupinsko delo in učinek
b. Kognitivni vidiki sodelovanja, kooperativni gen Joachima Bauerja

5. Organizacija
a. organizacijska klima; organizacijska diagnostika; motivacija in organizacija: pojasnjevalni modeli motivacije; vsebinski in homeostatični modeli; struktura motivov; motivacija, delo, organizacija; teorije motivacije (procesne in vsebinske)
b. Človeška narava in potreba po socialnem povezovanju

6. Vedenje na delovnem mestu, nova psihologija dela in delovnega procesa, konflikti na delovnem mestu , nasilje na delovnem mestu, princip človečnosti (Joachim Bauer), zavarovanje pred nežaljenimi vplivi (Philip Zimbardo)

18. Literatura:

Osnovna literatura
I. Thompson, L. (ed.) (2003). The Social Psychology of Organizational Behavior. East Sussex: Psychology Press.
II. Arnejčič, B., Vrečer, K. (2008) Courage to undergo education and enter work (presentation of open model). V: Popov, N. in Ogunlaye, J. (ur.). (2008). 6th International Conference on Comparative Education, Teacher Training, Education Policy and Social Inclusion, Sofia, July 2008. Comparative Education, Teacher Training, Education Policy and Social Inclusion Vol. 6. Sofia: Bureau for Educational Services, 2008, str. 237-243.
III. Iacoboni, M. (2008). Mirroring People, New Science of how we connect with others. New York: Ferrar, Straus and Giroux.
IV. Cacioppo P. (2008). Loneliness, Human Nature and the Need for Social Connection. London: Norton.

Dopolnilna literatura
I. Pečjak, V.(2001). Učenje, spomin, mišljenje. Ljubljana: Založba FDV.
II. Laval, Ch. (2005). Šola ni podjetje. Ljubljana: Krt.
III. Caciopo, J. T. in W. Patrick (2008). Loneliness, Human Nature and the Need for Social Connection.
Dodatna literatura
I. Dreth, P., Thierry, H., Wolf, Ch. (ed.), (1998). Handbook of Work and Organizational Psychology I-IV. East Sussex: Psychology Press.
II. Diana Laurillard (1999). Systems Research and Behavioral Science. V: A Conversational Framework for Individual Learning Applied to the `Learning Organisation' and the `Learning Society', let. 16, št. 2, str. 1-13.

19. Predvideni študijski dosežki
Temeljni namen in cilj predmeta je, da se študenti seznanijo s temeljnimi teorijami, koncepti psihologije osebnosti ter tudi metodami in postopki organizacijske psihologije.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela: frontalna, delo v manjših skupinah in individualno delo
Metode dela: Interaktivne metode dela, ki temeljijo na principih aktivnega učenja in poučevanja za kritično mišljenje, kot so: delo v paru, akademska diskusija, kooperativno učenje, konstruktivno poslušanje.

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
Pisni izpit obsega pisne dogovore na 5 vprašanj iz vsebine predmeta. Vsak odgovor lahko prinaša 10 % celotne ocene oziroma skupaj 50 % točk. 25 % točk končne ocene pa prinaša uspešen zagovor seminarskega dela. Nadaljnih 25 % točk prinaša aktivno sodelovanje na predavanjih in vajah, ki se preverja s pomočjo refleksivnih listov in sprotnih nalog. Za pozitivno oceno mora študent zbrati vsaj 60 % vseh možnih točk.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Sodobna izobraževalna tehnologija (računalnik s projektorjem, dostop do interneta, grafoskop itd.).

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

• 1 habilitiran visokošolski učitelj.
• 1 sodelavec

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi naslednjih virov

• Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov na koncu posameznih vsebinskih sklopov. Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
• Drug vir evalvacije bo analiza seminarskega dela, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
• Tretji vir evalvacije bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.
• Četrti vir evalvacije bodo ocene študentov v skladu z določili UP PEF.

Učni načrt pripravil:
doc. dr. Beno Arnejčič