Inkluzivna pedagogika

O programu 

Cilji programa

• izobraziti široko usposobljenega strokovnjaka, ki bo znal prepoznati posameznike s posebnostmi v razvoju in pri učenju in bo obvladal različne pristope, metode, tehnike in strategije za neposredno delo in za aktivno vključevanje posameznika v družbeno okolje;
• ozavestiti študente o kompleksnosti pojava inkluzije in o potrebi po integraciji različnih znanj v smislu interdisciplinarnosti in transdisciplinarnosti ter sposobnosti in kompetenc za  celovito obravnavo posameznikov;
• razvijati občutljivost za potrebe posameznikov in njihovih svojcev ter za etično ravnanje;
• razvijati pozitivna pričakovanja povezana z razvojnimi potenciali, cilji in socialno integracijo;
• ozavestiti študente o pomenu stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja strokovnjakov, preko refleksije tako teoretičnega znanja kot praktičnih izkušenj;
• razvijati zmožnosti pridobivanja podatkov s pomočjo poglobljenega teoretičnega študija in samostojnega empiričnega raziskovanja ter sistematičnega analiziranja in kritičnega presojanja lastne izkušenjske prakse, tako prehodne kot obvezne prakse v času študija;
• razvijati zmožnosti preučevanja in kritičnega ovrednotenja modelov empiričnega raziskovanja v edukaciji predvsem v luči vloge, ki jo imata proučevanje drugačnih in študent kot raziskovalec ter bodoči praktik.

Splošne kompetence diplomanta:

• zmožnost razvijanja inkluzivne kulture, uresničevanje inkluzivne prakse in vplivanje na inkluzivno politiko;
• razumevanje odnosov med vzgojno-izobraževalnimi institucijami in socialnim okoljem;
• sposobnost vrednotenja oz. kritične evalvacije obstoječe prakse, politike in raziskovanja edukacije drugačnih in inkluzije;
• sposobnost uporabe ustreznih postopkov, metod in tehnik za pripravo in izvajanje individualiziranih programov;
• interdisciplinarno povezovanje vsebin;
• izbira ustreznih pristopov, metod, tehnik in strategij dela glede na specifične potrebe posameznika;
• delo s starši, družino, svojci ali skrbniki v smislu informiranja, educiranja, svetovanja in  nudenje podpore;
• nudenje podpore pri samovrednotenju, zaupanju v lastne moči ter razvijanju pozitivnih pričakovanj;
• zmožnost prepoznavanja in reševanja moralno-etičnih dilem in problemov: delovanje s spoštovanjem in upoštevanjem človekovih pravic, integritete in dostojanstva posameznika;
• organiziranje takšnih oblik aktivnega in samostojnega učenja, ki bodo posameznika usposabljale  za uspešno učenje;
• zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja partnerskega odnosa z uporabniki in drugimi sodelujočimi;
• uporaba ustreznih metod raziskovanja in razvoja prakse (področja dela), npr. študija primera, akcijsko raziskovanje ipd.;
• uporaba specialno pedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami;
• pedagoško vodenje razreda in/ali skupine;
• sposobnost sprejemanja interesov posameznika in uporaba notranje motivacije posameznika za razvoj potrebnih spretnosti;
• sposobnost oblikovanja pričakovanj za vsakega učečega, glede na njegove sposobnosti in spretnosti;
• sposobnost individualiziranega in diferenciranega načrtovanja dejavnosti v razredu (skupini), ki vključuje vsakega posameznika;
• sposobnost prilagajanja posameznikom z učnimi pripomočki, gradivi ipd.;
• razvijanje fleksibilnosti in tolerantnosti;
• sposobnost kritičnega branja na področju razvojnih, prepoznavnih in kontekstualnih procesov, ki sooblikujejo edukacijo drugačnih in inkluzijo, tako na ravni skupine kot posameznikov;
• sposobnost analize in kritične presoje pedagoških praks in gradiv s področja inkluzivne pedagogike;
• sposobnost samostojnega dela, vodenega samostojnega dela in dela v skupini;
• sposobnost načrtovanja in izpeljave projektov z upoštevanjem dogovorjenih rokov ter predstavljanje lastnih dosežkov in spoznanj v različnih oblikah.

Predmetnospecifične kompetence diplomanta:

• poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja s kolegi, vodstvom in širšim družbenim okoljem ter razvijanje veščin vzpostavljanja partnerstva s starši, družinami in okoljem;
• razvijanje veščin timskega dela in strateškega delovanja;
• spoznavanje koncepta zagovorništva; 
• občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije;
• razvijanje etičnosti in odgovornosti;
• upoštevanje okolja, vseh in vsakega posameznika, ki so/je vključen/i v edukacijo;
• obvladovanje individualnega in skupinskega vzgojno svetovalnega dela,
• pedagoško vodenje razreda, skupine, posameznikov;
• razumevanje vzrokov in posledic socialnega vključevanja ter izključevanja; 
• razumevanje učenja kot procesa, ki se organizira tako, da se upošteva teoretično znanje in  potrebe udeležencev;
• znanje  aktiviranja samoregulativnih mehanizmov pri udeležencih;
• poznavanje strategij spodbujanja razvoja na posameznih področjih ter spodbujanja socialnih in drugih veščin tudi na šibkejših področjih otrokovega razvoja;
• znanje prepoznavanja in prilagoditve dela učencem z različnimi sposobnostmi na različnih področjih;
• razvijanje kritičnosti in reflektivnosti ter razvijanje strategij reflektivnega praktika;
• zmožnost samorefleksije in načrtovanja sprememb ter delo na sebi (introspekcija, avtorefleksija, samoevalvacija); 
• razvijanje zmožnosti opazovanja in svetovanja;
• poznavanje zakonitosti raziskovalnega dela;
• razvijanje sposobnosti kritičnega presojanja podatkov in njihovo osmišljanje ipd.

Predmetnik 

V 1. letniku študent opravi 10 predmetov: 8 obveznih predmetov (48 KT) in 2 izbirna predmeta (12 KT). Izbirne predmete študent izbira med ponujenimi notranje ali zunanje izbirnimi predmeti. 

V 2. letniku študent opravi 2 obvezna predmeta (12 KT), 1 izbirni predmet (6 KT), raziskovalno delo z naslovom raziskovanje inkluzije  (6 KT), praktično usposabljanje za naslovom Reflektivna praksa (6 KT) ter pripravi in zagovarja magistrsko nalogo (30 KT), in sicer:

• tretji semester študija je namenjen obveznim predmetom, izbirnemu predmetu (študent jih lahko izbere med notranje ali zunanje izbirnimi predmeti), praksi  ter raziskovalnemu delu;
• četrti semester študija je namenjen pripravi magistrske naloge. 

Izbirni predmeti

Študent lahko izbira med notranje in zunanje izbirnimi predmeti. 

Notranje izbirni predmeti so predmeti, ki jih študent izbira znotraj študijskega programa.

Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira v okviru stroke in izven stroke, v drugih študijskih programih UP PEF oziroma v študijskih programih slovenskih in tujih visokošolskih zavodov. Izbirne predmete znotraj stroke izbira v sodelovanju z vodjo oddelka študijskega programa, predmete izven stroke pa po lastnem izboru. 

Študent se lahko odloči, da v okviru zunanje izbirnosti izbere predmete iz nabora notranje izbirnih predmetov. 

Predmetnik 1. letnika

 *Izračun je narejen brez seštevka KU, ki pripada izbirnemu predmetu.

Predmetnik 2. letnika

Izbirni predmeti študijskega programa – notranji izbirni

 Legenda:

KU = kontaktne ure (P – predavanja, SV = seminarske vaje, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje, KV = klinične vaje ..)

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V 1. letnik študijskega programa 2. stopnje Inkluzivna pedagogika se lahko vpiše, kdor je končal: 

a)      študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja (edukacijske vede, predšolska vzgoja, razredni pouk, pedagogika, psihologija, defektologija);

b)      študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija in obsegajo 30 kreditnih točk iz predmetnih področij pedagogike, pedagoške psihologije, psihologije osebnosti, specialne pedagogike in pedagoškega raziskovanja, kandidat pa jih je lahko opravil med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; izjemoma se kandidatu dovoli opravljanje teh obveznosti po vpisu, vendar jih mora opraviti najkasneje do vpisa v 2. letnik magistrskega študija – o tem glede na vlogo kandidata odloči Komisija za študentske zadeve UP PEF;

c)      visokošolski strokovni študijski program Predšolska vzgoja, sprejet pred 11. 6. 2004;

d)      drugi visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija in obsegajo 30 kreditnih točk iz predmetnih področij pedagogike, pedagoške psihologije, psihologije osebnosti, specialne pedagogike in pedagoškega raziskovanja, kandidat pa jih je lahko opravil med študijem na visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem študijskem programu, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; izjemoma se kandidatu dovoli opravljanje teh obveznosti po vpisu, vendar jih mora opraviti najkasneje do vpisa v 2. letnik magistrskega študija – o tem glede na vlogo kandidata odloči Komisija za študentske zadeve UP PEF. 

V primeru omejitve vpisa bodo imeli prednost kandidati, ki imajo višje ocene (povprečna ocena, ocena diplomskega dela) pri študiju prve stopnje/dodiplomskem študiju. 

Priznavanje obveznosti

Prizna se lahko največ 30 ECTS pridobljenih izven tega študijskega programa.

Pogoji za napredovanje po programu  in dokončanje študija

Študent mora za prehod v 2. letnik študijskega programa druge stopnje Inkluzivna pedagogika doseči 48 KT (80 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo na Komisijo za študentske zadeve, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 42 doseženimi KT. 

Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico, tj. 30 KT vpisanega letnika. Komisija za študentske zadeve UP PEF lahko omogoči ponavljanje tudi študentu, ki je iz upravičenih razlogov zbral manj od predpisanega števila KT. 

Za prijavo magistrskega dela mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 30 KT. Študenti, ki so vpisani v 1. letnik, prijavijo temo magistrskega dela najkasneje do zaključka 1. letnika. Študenti, ki se vpišejo v 2. letnik po merilih za prehode, prijavijo teme do konca koledarskega leta, v katerem so se vpisali na študij.

Nadaljevanje študija po merilih za prehode 

Študent lahko prehaja iz študijskega programa, v katerega je vpisan (v nadaljevanju prvi študijski program), v nekega drugega (v nadaljevanju drugi študijski program) pod pogoji, določenimi s tem študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja v prvem študijskem programu in nadaljevanje študija v drugem študijskem programu.

Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu.

Prehodi so možni med študijskimi programi:

1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
2. neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP PEF.

V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko kreditnih točk, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik drugega študijskega programa.

Zaposljivost diplomanta  

• dela in naloge nudenja dodatne strokovne pomoči in prilagoditev za otroke s posebnimi potrebami v vrtcih, osnovnih šolah, poklicnem in strokovnem izobraževanju ter gimnazijah, 
• druge oblike individualne in skupinske pomoči učencem v OŠ ( 81. člen ZOFVI),
• nudenje strokovne pomoči učencem s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vrtcih, osnovnih šolah, poklicnem in strokovnem izobraževanju ter v gimnazijah v obliki vzgojnih, socialno integrativnih, preventivnih, kompenzacijskih in korekcijskih programov (14. člen Zakona o usmerjanju OPP).
• nove, inovativne oblike dela z učenci v prostem času, podaljšanjem bivanju, društvih, centrih ipd.,
• dela in naloge strokovnega delavca v mobilni specialno pedagoški službi,
• dela in naloge šolskega svetovalnega delavca, ki bo organiziral, izvajal ter koordiniral  delo z nadarjenimi in talentiranimi ali z drugimi učenci, ki so ogroženi v razvoju in pri učenju, ali z učenci iz drugega jezikovnega ali kulturnega okolja,
• dela in naloge strokovnega delavca v specializiranih institucijah za otroke s posebnimi potrebami,
• dela in naloge organizatorja dela ter dela strokovnega delavca v Varstveno delovnih centrih,
• strokovna dela v različnih oblikah preventivnega in drugega dela z mladino, ki jih izvajajo mladinski centri, invalidske organizacije, društva in druge asociacije in so namenjena  ogroženi populaciji,
• strokovna dela in naloge na socialnem področju, ki so namenjena  socialno ogroženim posameznikom in skupinam,
• dela in naloge strokovnega delavca v centrih za socialno delo, ki so namenjeni preprečevanju, odkrivanju in različnim oblikam pomoči  rizičnim skupinam in otrokom s posebnimi potrebami,
• organizacija in vodenje programov vseživljenjskega  učenja in razvoja za  posameznike in skupine, ki tega  niso sposobni sami ali brez pomoči.