Inkluzivna pedagogika

Prilagojene vsebine gibalne/športne aktivnosti

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu
1.    Ime predmeta: Prilagojene vsebine gibalne/športne aktivnosti
2.    Koda predmeta:
3.    Nosilec predmeta: prof. dr. Rado Pišot, doc. dr. Joca Zurc
4.    Število ECTS kreditnih točk: 6
5.    Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6.    Študijski program: Inkluzivna pedagogika
7.    Vrsta in stopnja študijskega programa: druga stopnja, magistrska
8.    Vrsta predmeta: izbirni
9.    Letnik študija: 1. ali 2.
10.    Semester: 1.,  2. ali 3.
11.    Študijska smer:
12.    Steber programa:

Obveznosti
13.    Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): 

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

seminarji (SE)

15

0,5

učitelj ali asistent

seminarji (SV)

15

0,5

asistent

seminarji (LV)

15

0,5

asistent

SKUPAJ

75

2,5

 

14.      Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

30

1

priprava na izpit in izpit (PI)

45

1,5

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15.    Predznanje, ki ga mora imeti študent:
•    vpis v letnik.


16.    Učni cilji predmeta in kompetence:
a.    Cilji:
      Študenti:

  • spoznajo pomen, vlogo in možnosti, ki jih omogočajo vsebine gibalnih/športnih aktivnosti v povezovanju in integraciji z drugimi vsebinami in predmetnimi podrorčji
  • spoznajo pomen in vlogo gibalnih/športnih aktivnosti v življenju posameznih ciljnih skupin otrok  iz različnih okolij (nadarjeni otroci, otroci s posebnimi potrebami, otroci iz specifičnih družbenih okolij, ...),
  • spoznajo gibalne posebnosti in možnosti otrok iz različnih fizičnih in družbenih okolij, spoznajo zmožnosti vključevanja v gibalne/športne aktivnosti v okviru rednega šolskega pouka in prostočasnih aktivnosti, v šoli in kraju bivanja,
  • spoznajo vlogo in pomen didaktične gibalne igre, kot sredstva in orodja za psiohmotorično učenje, sprostitev in vzdrževanje ter ohranjanje zdravja ,
  • usvajajo sposobnosti analiziranja in vrednotenja vsebin prilagojenih gibalnih/športnih aktivnosti s kineziološkega, pedagoškega, psihološkega in sociološkega vidika,
  • se usposobijo za uporabo prilagojenih vsebin gibalnih/športnih aktivnosti kot osrednjega komunikacijskega in socializacijskega sredstva,
  • spoznajo in poglobijo znanja o zakonitostih in posebnostih otrokovega gibalnega razvoja, v dialektični povezanosti s kognitivnimi in konativnimi dimenzijami, kar omogoča študentom spoznati neločljivost posameznih komponent razvoja in razumevanje otrok, katerih potrebe so drugačne,
  • spoznajo pomen prilagojenih gibalnih/športnih vsebin za socialno integracijo otrok v družbeno okolje,
  • ozavestijo pomen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja.


b.    Splošne kompetence:

  • sposobnost dela s starši, družino, svojci ali skrbniki v smislu informiranja, izobraževanja, svetovanja in omogočanja podpore,
  • sposobnost prevzemanja odgovornosti za lasten poklicni razvoj in učenje,
  • poklicno delovanje v skladu s poklicno etiko in kodeksi,
  • sodelovanje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih področij in interdisciplinarna obravnava problemov,
  • sposobnost omogočanja napredovanja,
  • razvijanje fleksibilnosti in tolerantnosti,
  • sposobnost vrednotenja in kritične evalvacije obstoječe prakse, politike in raziskovanja       
  • edukacije drugačnih posameznikov in otrok posebnostmi v razvoju ter njihove inkluzije,
  • sposobnost načrtovanja in izpeljave projektov z upoštevanjem dogovorjenih rokov ter predstavljanje lastnih dosežkov in spoznanj.


c.    Predmetnospecifične kompetence*:

  • zmožnost odkrivanja in prepoznavanja posebnih gibalnih potreb vsakega posameznika z uporabo ustreznih postopkov, metod in tehnik,
  • Sposobnost, v odvisnosti od zmožnosti in potreb posameznika, izbora ustreznih pedagoških in didaktičnih pristopovza posredovanje prilagojenih vsebin gibalne/športne aktivnosti,
  • Sposobnost partnerskega in svetovalnega dela s starši, družino, svojci ali skrbniki v smislu informiranja, educiranja, svetovanja in nudenja podpore pri vključevanju otroka v vsebine gibalne/športne aktivnosti,
  • sposobnost načrtovanja in izpeljave empiričnih raziskovalnih projektov ter predstavljanje lastnih dosežkov in spoznanj,
  • zmožnost razvijanja inkluzivne kulture, politike in prakse gibalne/športne aktivnosti pri otrocih iz različnih fizičnih in socialnih okoljih.


Vsebina predmeta in literatura
17.    Opis vsebine:

  • Gibalna aktivnost kot del vsakdanjega življenja vseh.
  • Prilagojena gibalna/športna aktivnost za otroke nadarjene v različnih področjih – dejavnik spodbude in sprostitve v otrokovem skladnem življenju.
  • Prilagojene gibalne in športne aktivnosti kot del osebne in družbene identitete otrok iz različnih fizičnih in socialnih okolij.
  • Prilagojene gibalne in športne aktivnosti v različnih kulturah, na različnih kontinentih sveta in v različnih zgodovinskih obdobjih.
  • Povezanost prilagojenih gibalnih in športnih vsebin z vsebinami drugih predmetnih področij oz. specialnimi didaktikami.
  • Uporaba prilagojenih gibalnih vsebin pri pouku (dvig učnih rezultatov, pomoč pri učnih težavah, razbremenitev, sprostitev).
  • Igra kot osrednji način izvajanja prilagojenih vsebin gibalne/športne aktivnosti.
  • Komunikacija in socializacija skozi gibanje.
  • Gibalne/športne aktivnosti kot sredstvo vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti.
  • Posebnosti v gibalnem razvoju ter vpliv na osebnostni razvoj; pojav gibalnega nemira, zavrtosti, nerodnosti, centralne motorične motnje v povezavi z drugimi pojavnimi oblikam in izredne gibalne nadarjenosti otrok.


18.    Literatura:
a.    Osnovna literatura:
Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2007.
Papalia, D.E., Olds, S.W., Feldman, R.D. (2003). Human Development. New York, McGraw-Hill.

b.    Dopolnilna literatura*:
Pišot, R., Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otroka, (Knjižnica Annales Cinesiologiae). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.
Videmšek, M., Drašler, A. in Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Pišot, R., Zurc, J. (2005). Raziskave celostnega razvoja otroka kot osnova didaktike gibalne/športne vzgoje. Ann, Ser. hist. sociol., 15(1), 195-204.
Zurc, J. Rožac-Darovec, V. (ur.). (2006). Drži se pokonci : pomen gibalne aktivnosti za otrokovo hrbtenico, (Knjižnica Annales Cinesiologiae). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.
Jurak, G., Kovač, M., & Strel, J. (ur) (2003), Športno nadarjeni učenci in dijaki v šoli: analiza nekaterih organizacijskih modelov in priprava strokovnih podlag za nekatere posebne organizacijske oblike v vzgoji in izobraževanju, Ljubljana: Fakulteta za šport.
Gardner, H. (1995): Razsežnosti uma, Tangram, Ljubljana.
George, D. (1997): Nadarjeni otrok kot izziv, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
Glogovec, Z., Žagar, D. (1992): Ustvarjalnost. Projektno vzgojno delo. Zavod RS za šolstvo in šport, Ljubljana.
Jaušovec, N. (1987): Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti, Državna založba Slovenije, Ljubljana.

19.    Predvideni študijski dosežki:

a.    Znanje in razumevanje:*
Študent:

  • pozna povezanost gibanja z različnimi predmetnimi področji,
  • pozna pomen prilagojenih vsebin gibalne/športne aktivnosti za spodbujanje razvojnih potencialov, ciljev in socialne integracije posameznikov,
  • pozna pomen gibalnih dejavnosti za socialno vedenje in osebnost otrok,
  • razvija zmožnost empiričnega pridobivanja podatkov o pomenu prilagojenih vsebin gibalne/športne aktivnosti s pomočjo poglobljenega teoretičnega študija in samostojnega empiričnega raziskovanja,
  • razvija zmožnost seznanja drugih z lastnimi spoznanji o strategijah, metodah in načinih vpeljave prilagojenih gibalnih in športnih aktivnostih ter sprejemanje odzivov nanje kot podlago za nadaljnje raziskovanje in delo,
  • ozavesti pomen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja preko refleksije teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj,
  • samostojno uporablja študijsko literaturo in razvija zmožnosti za lastno učenje na višjih ravneh.


b.    Uporaba:*
Študent:

  • je sposoben pridobivanja podatkov o vlogi in pomenu prilagojenih vsebin gibalnih in športnih aktivnosti s pomočjo poglobljenega teoretičnega študija in samostojnega empiričnega raziskovanja,
  • •   zna seznanjati druge z lastnimi spoznanji o vključevanju prilagojenih vsebin gibalne in športne aktivnosti v vsakdanje življenje otrok ter zna sprejeti odzive nanje kot podlago za nadaljnje delo,
  • samostojno uporablja študijsko literaturo,
  • je sposoben identificirati, izbrati in uporabiti ustrezne gibalne/športne vsebine glede na zahteve in posebnosti otroka.


c.    Refleksija:*
Študent:

  • je zmožen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja,
  • je zmožen refleksije lastnega teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj,
  • pri predmetu razvije moralno-etnični čut in čut do odgovornosti pedagoškega dela ter učinkov, ki jih imajo njegova ravnanja na učenca,
  • napreduje v svojem socialnem, čustvenem, moralnem in kognitivnem razvoju, s čimer utrdi temelje za kvalitetno delo z učenci, učitelji in starši.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20.    Metode poučevanja in učenja:
predavanja, seminarji, delo na terenu (izvedba lastne empirične raziskave)

21.    Načini preverjanja znanja:

  • seminarsko delo (60% ocene),
  • izpit (40% ocene).

Obe preverjanji znanja se ocenjujeta s številčno oceno.

Pogoji in viri
22.    Delitev na skupine.*
izdelava seminarskega dela samostojno ali v skupinah po dva do največ pet študentov.

23.    Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem; študijska literatura.
Športna dvorana/telovadnica.
Ustrezni športni rekviziti in učni pripomočki.

24.    Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • habilitirana visokošolska učitelja
  • habilitiran visokošolski sodelavec



Evalvacija
25.    Metode in oblika evalvacije.

  • sprotni pogovori s študenti,
  • pridobivanje pisnih (anonimnih) mnenj študentov o zadovoljstvu z izvedbo predmeta, predstavljenimi vsebinami in s predlogi za izboljšavo) z metodo anketnega vprašalnika ob zaključku študijskega leta,
  • zunanja evalvacija s strani UP.



Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Rado Pišot, doc. dr. Joca Zurc

icon open book

Novice

19. sep. | Novice

Novinarska konferenca projekta Učilnica za življenje

Na novinarski konferenci projekta Učilnica za življenje, ki je potekala 19. septembra 2024 v Škocjanskem zatoku (Center za obiskovalce), so članice projektnega konzorcija iz Sončnega griča, Maja Vrčon, vodja izobraževanja, Manja Vrenko, projektna vodja, in Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, raziskovalki in mentorici dr. Nataša Dolenc Orbanić in dr. Nastja Cotič, predstavile izobraževalni projekt Učilnica za življenje, ki je bil leta 2022 izbran (izmed 194 prijavljenih projektov s celotne Evrope) za večletno financiranje s strani Evropske pobude za podnebje - EUKI, ki deluje pod okriljem nemškega Zveznega ministrstva za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost (BMU).

17. sep. | Novice

Srečanje mladinskih pisateljev Oko besede 2024 v Murski Soboti

Letošnjega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev v Murski Soboti Oko besede, ki je potekalo od 12. do 14. septembra 2024 in na katerem se odvija podelitev ene največjih nagrad v slovenski mladinski književnosti, nagrade večernice, sta se udeležili izr. prof. dr. Janja Plazar in izr. prof. dr. Aksinja Kermauner s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

icon arrow more

Dogodki