Predšolska vzgoja

 O programu 

 

 

Cilji programa

Cilj programa je izobraziti vzgojitelja, ki bo strokovno trden in odprt za otrokove potrebe v sodobni družbi in ki bo zmožen otroku pomagati ustvariti dobre socialne temelje za kasnejši prehod v formalnejši učni proces v šoli.

 

Splošne kompetence diplomanta

Okvirne, splošne ali generične kompetence strokovnih delavcev so razdeljene na več področij, ki se med seboj prepletajo in povezujejo. Kompetence so s področja poučevanja in učenja, dodana pa je še posebna skupina kompetenc, ki ni posebej poimenovana. 

1. Komunikacija in odnosi 

Diplomant

• učinkovito komunicira z otroki in razvija ugodno klimo v skupini:
• s svojim zgledom in z vzpodbujanjem razvija otrokovo sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku,
• se pisno in govorno ustrezno izraža v različnih sporazumevalnih položajih,
• zna ustrezno argumentirati in predstavljati stališča,
• spodbuja razvoj otrokovih socialnih veščin, razume in obvlada pogovor kot univerzalno sredstvo komunikacije z otroki,
• oblikuje varno in spodbudno učno okolje, v katerem se otroci počutijo sprejete, kjer se spoštuje različnost, njihovo socialno, kulturno, jezikovno in versko poreklo ter se spodbuja samostojnost in odgovornost,
• (so)oblikuje jasna pravila ravnanja in discipline,  
• uporablja ustrezne strategije pri preprečevanju in odpravljanju neprimernega vedenja,
• se zaveda etičnih vrednot svojega delovanja in jih upošteva. 

 

2. Učinkovito poučevanje

Diplomant

• obvlada temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa,
• pri konkretizaciji kurikula ustrezno povezuje in usklajuje cilje, vsebine, učne metode in pristope ob upoštevanju sodobnih kurikularno-didaktičnih spoznanj,
• pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti upošteva razvojne značilnosti in individualne posebnosti otrok ter zakonitosti in dejavnike uspešnega učenja,
• vzpostavlja učinkovito učno okolje s tem, da uporablja širok repertoar učnih metod in strategij, ki spodbujajo miselno aktivnost učečih,
• je zmožen za otroke zanimivo in privlačno povezovati vsebine interdisciplinarno,
• uporablja učinkovite načine za zagotavljanje zdravega učnega okolja ter spodbuja oblikovanje zdravju prijaznega življenjskega sloga,
• v delo ustrezno vključuje informacijsko komunikacijsko tehnologijo,
• delo prilagaja individualnim posebnostim otrok glede na njihov telesni, socialni, čustveni in intelektualni razvoj,
• prepoznava otroke s posebnimi potrebami, prilagaja delo njihovim potrebam in pri tem sodeluje z drugimi vzgojitelji (učitelji) in strokovnjaki.

 

3. Organizacija in vodenje

Diplomant

• obvlada organizacijske in administrativne naloge v zvezi z načrtovanjem učnih dejavnosti (prostorsko, časovno načrtovanje, smotrna izbira in uporaba pripomočkov in gradiv), izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem,
• zna učinkovito voditi otroke. 

 

4. Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem

Diplomant

• učinkovito komunicira in sodeluje z vzgojitelji in z drugimi delavci v vzgojno-izobraževalni ustanovi (timsko delo),
• učinkovito sodeluje s starši in drugimi osebami, ki so pomembne za otroke,
• vzpostavlja partnerski odnos z drugimi vrtci (šolami) in inštitucijami v šolskem okolju ter s strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
• pozna, razume in upošteva  institucionalne okvire  delovanja  vzgojno-izobraževalne ustanove (zakonodajo…). 

 

5. Profesionalni razvoj

Diplomant

• je sposoben analizirati dobre in šibke strani svojega pedagoškega dela in načrtovati svoj profesionalni razvoj,
• je odprt za povratne informacije in sugestije iz svojega poklicnega okolja,
• se seznanja s sodobnimi dosežki ved, pomembnih za svoje poklicno delovanje; nova spoznanja analizira in premišljeno vključuje v svoje delo,
• izkoristi možnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje in inoviranje svojega dela,
• je usposobljen za aktivno sodelovanje v raziskovalno razvojnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. 

 

6. Ostale

Diplomant

• je občutljiv za otrokove vrednote,
• deluje za uresničevanje človekovih pravic,
• upošteva osnovna moralna in etična pravila,
• prepozna vplive delovnega okolja in njegove vplive na zdravje in se prizadeva za zdravo delovno okolje,
• uporablja umetnost za harmonični in celostni razvoj otroka. 

 

Predmetno-specifične kompetence diplomanta 

Diplomant je zmožen

• opazovati in spremljati dosežke, napredek in razvoj otrok,
• učinkovito komunicirati s starši in uporabiti različne oblike sodelovanja z njimi,
• negovati radovednosti otrok in spodbujati raziskovanja pri zgodnjem učenju,
• načrtovati in pripraviti didaktična gradiva za zgodnje učenje,
• kritično presoditi in analizirati socialne, etične, zdravstvene in zakonske vidike uporabe izobraževalne tehnologije tudi za otroke s posebnimi potrebami,
• kritično prepoznati konstitucije otroštva skozi diskurze in institucije ter razumeti vzgojo kot protislovno oblikovanje (post)modernega subjekta,
• razumeti vzgojno-izobraževalne koncepte sodobne vzgoje za družbeno/kulturno/socialno okolje, teoretska izhodišča in načela zgodnjega učenja/poučevanja po vzoru interdisciplinarnih družbenih študij,
• kritično analizirati institucije z vidika 'prikritega kurikula',
• uporabiti gibalne dejavnosti kot sredstvo vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanja in strukturiranja gibalnih izkušenj,
• razumeti metodično področje gibalne/športne vzgoje ter poučevati G/Š vzgoje v vseh starostnih obdobjih predšolskega otroka in otrok v 1. razredu devetletne osnovne šole,
• uporabiti znanja o zakonitostih otrokovega motoričnega razvoja, v dialektični povezanosti s kognitivnimi, konativnimi in antropološkimi dimenzijami,
• razvijati didaktično metodična znanja za vodenje športne vzgoje v nižjih razredih osnovne šole,
• razvijati modele zbiranja informacij o morfološkem in motoričnem statusu otroka, o spreminjanju psihosocialnega statusa s sredstvi gibalnih dejavnosti,
• razvijati glasbene sposobnosti in spretnosti ter razumeti pomen glasbenih dejavnosti in aktivnega učenja za celostni glasbeni razvoj otroka,
• prepoznati pojavne oblike glasbenorazvojnih zmožnosti ob poznavanju zakonitosti otrokovega glasbenega razvoja,
• glasbenega ustvarjanja, komuniciranja ter izražanja doživljanja skozi glasbo in druge umetnosti,
• spremljati otrokov likovni razvoj in ustvarjalno izvajati likovno dejavnost v vrtcu,
• kreativno sodelovati pri pripravi projekta v manjši skupini in ob nastajanju projektov, ki povezujejo gledališko, likovno, tehnično, glasbeno, plesno-gibalno dejavnost,
• oblikovati kriterij za presojanje umetniških stvaritev za otroke,
• razvijati naravoslovne spretnosti in sposobnosti ter s praktičnimi znanji otrokom približati naravoslovje,
• prepoznati otroke s posebnimi potrebami, jim prilagoditi programe in sodelovati v timu pri pripravi individualiziranih programov zanje,
• razvijati dejavnost plesnega ustvarjanja za otrokov vsestranski razvoj,
• ustvariti spodbudno vzdušje ob otroškem plesnem izražanju in sprostitvenih igrah za krepitev dobrih medsebojnih odnosov v skupini,
• kritično vrednotiti in uporabiti teorije o otroštvu, razvoju in učenju pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela,
• opazovati in spremljati dosežke, napredek in razvoj otrok,
• otrokom nuditi čustveno varnost in jih spodbujati k samostojnosti v skladu z njihovo zrelostjo,
• ustvarjati spodbudno igralno okolje in medsebojne odnose ter učinkovito reševanje problemov,
• izbrati ustrezne jezikovne znake in ustrezen kod glede na govorni položaj in namernost sporočanja,
• uporabiti slogovne postopke opisovanja, pripovedovanja, obnavljanja, povzemanja, poročanja, razlaganja, definiranja, pojasnjevanja,
• spodbujati otrokov govor,
• presoditi jezikovne situacije v dvo- ali večjezični skupnosti, spodbujati otroke pri izbiri ustreznih jezikovnih kodov v taki situaciji in zmožen biti jezikovni zgled in zgled odprtega in tolerantnega (so)delovanja v (večjezikovni) skupini,
• izbirati ustrezne jezikovne znake za tvorbo posrednega govornega dejanja,
• interpretativnega branja, pripovedovanja, deklamiranja, recitiranja,
• razvijati bralno kulturo, (pred)bralno zmožnosti in strategije poslušanja v predšolskem obdobju ter odzivanje na prebrano besedilo,
• uporabiti vedenje o zakonitostih simbolne igre in njenem pomenu v razvoju otrokovega govora,
• uporabiti pridobljeno vedenje o literarnih zvrsteh in oblikah mladinske književnosti, ki ustrezajo čustvenim in spoznavnim zmožnostim ter estetskozaznavnim posebnostim predšolskega otroka,
• uporabiti pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela znanje o vzgojnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih,
• uporabiti ustrezne strategije za soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo in konflikti. 

 

Predmetnik 

 

Predmetnik 1. letnika  

* Praktično usposabljanje 1 (PU) obsega 6 KT (3 tedne) in se izvaja v okviru predmetov Predšolska pedagogika (2 KT), Razvojna psihologija (2 KT) ter Didaktika (2 KT). Ker so KT za PU že vključene v seštevek KT pri navedenih predmetih, smo št. KT pri PU v tabeli navedli v oklepaju. Način izvedbe PU pri posameznih predmetih je natančneje predstavljen v učnih načrtih.

 

Predmetnik 2. letnika  

 

*Glede na opredelitev zunanje izbirnosti za zunanje izbirne predmete navajamo le KT, ne pa tudi KU, saj so te odvisne od izbire študenta. Seštevek KU torej obsega le KU, ki jih lahko predvidimo z obveznimi študijskimi predmeti.

** Študent izbere en tuji jezik.

*** Praktično usposabljanje 2 (PU) obsega 6 KT (3 tedne) in se izvaja v okviru predmetov Pedagoško raziskovanje (2 KT), Pedagoška psihologija (2 KT) in kot terenske vaje pri predmetu Zgodnje učenje naravoslovja (2 KT). Ker so KT za PU že vključene v seštevek KT pri navedenih predmetih, smo št. KT pri PU v tabeli navedli v oklepaju. Način izvedbe PU pri posameznih predmetih je natančneje predstavljen v učnih načrtih.

 

Predmetnik 3. letnika  

 

*Glede na opredelitev zunanje izbirnosti za zunanje izbirne predmete navajamo le KT, ne pa tudi KU, saj so te odvisne od izbire študenta. Seštevek KU torej obsega le KU, ki jih lahko predvidimo z obveznimi študijskimi predmeti.

** Praktično usposabljanje 3 (PU) obsega 6 KT (3 tedne) in se izvaja v okviru predmetov Specialna pedagogika (2 KT), Otrok in glasba (2 KT) ter v okviru diplomske naloge (2 KT). Ker so KT za PU že vključene v seštevek KT pri navedenih predmetih, smo št. KT pri PU v tabeli navedli v oklepaju. Način izvedbe PU pri posameznih predmetih je natančneje predstavljen v učnih načrtih. 

  

Izbirni predmeti

Študent lahko izbira med notranje in zunanje izbirnimi predmeti. 

Notranje izbirni predmeti so predmeti, ki jih študent izbira znotraj študijskega programa.

Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira v okviru stroke in izven stroke, v drugih študijskih programih UP PEF oziroma v študijskih programih slovenskih in tujih visokošolskih zavodov. Izbirne predmete znotraj stroke izbira v sodelovanju s predstojnikom študijskega programa, predmete izven stroke pa po lastnem izboru. 

Študent se lahko odloči, da v okviru zunanje izbirnosti izbere predmete iz nabora notranje izbirnih predmetov.

 

Izbirni predmeti študijskega programa – notranji izbirni 

Legenda:

KU = kontaktne ure (P – predavanja, SV = seminarske vaje, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje,  IP= integrirana praksa, IV= individualne vaje, PP= priprave na prakso, TV= terenske vaje)

 

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa 

V 1. letnik študijskega  programa prve stopnje Predšolska vzgoja se lahko vpiše:

• kdor je opravil maturo ali poklicno maturo oziroma zaključni izpit,
• kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. 

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu: 70 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 30 % točk. 

 

Pogoji za napredovanje po programu in dokončanje študija 

Študent mora za prehod v 2. letnik študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja doseči 54 KT (90 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študentske zadeve UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi KT. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.   

Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih 54 KT od 60 KT drugega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študentske zadeve UP PEF, se vpis v 3. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi KT iz drugega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora diplomske naloge. 

Z vpisom v 3. letnik lahko študent prijavi temo diplomske naloge oziroma odda prošnjo za odobritev teme. 

Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico, tj. 30 KT vpisanega letnika. Komisija za študentske zadeve lahko omogoči ponavljanje tudi študentu, ki je iz upravičenih razlogov zbral manj od predpisanega števila KT. 

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti in tudi opravi ter zagovarja diplomsko nalogo.

 

Priznavanje obveznosti

Prizna se lahko za največ 18 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa.

Nadaljevanje študija po merilih za prehode

 

Študent lahko prehaja iz študijskega programa, v katerega je vpisan (v nadaljevanju prvi študijski program), v nekega drugega (v nadaljevanju drugi študijski program) pod pogoji, določenimi s tem študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja v prvem študijskem programu in nadaljevanje študija v drugem študijskem programu.

Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu.

Prehodi so možni med študijskimi programi:

1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
2. neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP PEF.

V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko kreditnih točk, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik drugega študijskega programa.

 

Zaposljivost

 

Diplomant se lahko zaposli v vseh organizacijah, ki se ukvarjajo z zgodnjim učenjem in poučevanjem, najpogosteje so to vrtci in osnovne šole (prvi razred devetletke).