Predšolska vzgoja

Razvojna psihologija

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: RAZVOJNA PSIHOLOGIJA
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta: dr. Sonja Čotar Konrad
4. Število KT: 8
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o vmeščenosti predmeta

6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: prvi
10. Semester: drugi
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

oblika

število ur

število KT

izvaja

Predavanja (P)

45

1,5

učitelj

Seminarske vaje (SV)

15

0,5

sodelavec

Laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

sodelavec

Priprave na prakso (PP)

10

0,3

sodelavec

SKUPAJ

85

2,8

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika

število ur

število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

izpit in priprava na izpit (PI)

45

1,5

Študij literature in virov (SL)

30

1

Nastopi, pedagoška praksa (NA)

50

1,7

SKUPAJ

155

5,2

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/ka razume sodobna spoznanja o poteku in dejavnikih razvoja človeka od spočetja do smrti. Podrobneje razume razvojno-psihološke značilnosti zgodnjega otroštva in mlajšega šolarja, individualne razlike in ukrepe v korist razvoja individualnega otroka v konkretnem okolju vrtca in prvega razreda devetletke.
Usposobi se za fleksibilno uporabo znanja iz razvojne psihologije v praksi, za ustvarjanje spodbudnega igralnega okolja in medsebojnih odnosov ter učinkovito reševanje problemov.

b. Splošne kompetence:

  • poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika;
  • občutljivost/odprtost za ljudi in socialne interakcije;
  • poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, multikulturnost;
  • razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, občutljivost za profesionalno-etična vprašanja;
  • sodelovalno/timsko delo;
  • fleksibilna uporaba znanja v praksi;
  • sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • uporaba znanja iz razvojne psihologije v praksi;
  • oblikovanje celovite ocene potreb posameznika oz. skupine, njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih) z ustreznimi postopki in instrumenti;
  • poznavanje, kritično vrednotenje in uporaba teorij o otroštvu, razvoju in učenju pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela;
  • opazovanje in spremljanje dosežkov, napredka in razvoja otrok;
  • prepoznavanje in upoštevanje individualnih potreb in drugih razlik med otroki (v osebnostnih lastnostih, sposobnostih, zmožnostih, kognitivnih stilih, družinskem oz. socialno-kulturnem okolju ...) pri vzgojnem delu;
  • nudenje čustvene varnosti otrokom in spodbujanje samostojnosti v skladu z njihovo zrelostjo;
  • ustvarjanje spodbudnega igralnega okolja in medsebojnih odnosov ter učinkovito reševanje problemov;
  • komunikacijskih spretnosti in sposobnosti navezovanja stikov z otroki in starši;
  • interdisciplinarno povezovanje vsebin.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

  • Psihološke teorije razvoja.
  • Posamezna razvojna obdobja od spočetja do smrti s poudarkom na predšolskem otroku. Potek, posebnosti in kritične faze razvoja. Individualne razlike.
  • Razvoj osebnosti. Telesni, socialno-emocionalni, kognitivni in moralni razvoj.
  • Uporaba teoretskih konceptov za delo v vrtcu.
  • Različni načini otrokovega izražanja – razvojni vidik igre in risbe.
  • Otroci s posebnimi potrebami.
  • Pomen otroških prijateljstev.
  • Čustva v otroštvu in kako z njimi ravnati.
  • Agresivnost, strah, anksioznost v vrtcu.
  • Mentalno-higienski pogoji razvoja (družina, vrtec) in vzgojiteljevo preventivno delo.
  • Empatija in komunikacija v vrtcu in njena vloga v razvoju posameznika.
  • Pomoč otroku v stiski.
  • Učiteljeva refleksija lastnih osebnostnih lastnosti in njegove razvojne možnosti.


18. Literatura:
a. Osnovna literatura:

  • Batistič, Z. M. (2000). Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
  • Papalia, D. E., Olds, S. W., Feldman, R. D. (2003). Otrokov svet – Otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy. ali
  • Marjanovič, U. L., Zupančič, M. (ur.) (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
  • Pergar, K. M. (2005). Šola in otrokov razvoj – Mlajši otrok v šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. (ponatis)


b. Dopolnilna literatura: /

c. Dodatna literatura: /

19. Predvideni študijski dosežki:*
a. Znanje in razumevanje:
Poznavanje in ustrezno navajanje osnovnih pojmov stroke, teorij in pogledov na stroko. Razumevanje teoretičnih in praktičnih problemov stroke. Razumevanje konceptov stroke. Identifikacija aktualne problematike stroke.

b. Uporaba:
Pri predmetu pridobljena znanja uporabi za utemeljitev zasnove novih konceptov v stroki; različne teoretske koncepte uporabi za analizo študije primerov prakse; znanja, pridobljena pri predmetu, uporabi pri pripravi seminarskih in projektnih nalog.

c. Refleksija:
Študent/-ka na osnovi razumevanja teoretskih pogledov kritično ovrednoti skladnost med teoretičnimi načeli in izhodišči ter izpeljavo teh konceptov v praksi.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:
predavanja, seminarji, vaje, integrirana praksa, pedagoška praksa

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
Seminarska naloga, nastop v okviru integrirane prakse in pedagoške prakse, izpit.,

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica, opremljena s sodobno učno tehnologijo.


24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Sprotna samoevalvacija in evalvacija s strani študentov.


Učni načrt pripravila: doc. dr. Marjanca Pergar Kuščer

icon open book

Novice

19. apr. | Novice

MeetUP 2024 okrepil povezanost Alumni UP skupnosti

V četrtek, 18. aprila 2024, se je v avli UP FAMNIT odvilo letno srečanje alumnov Univerze na Primorskem – Alumni MeetUP, ki ga je letos zaznamovala prva podelitv nagrad in priznanj Alumni UP.

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

16. apr. | Novice

Rdeča nit druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju bo ...

V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja moramo učence vseh starosti spodbujati pri razvoju znanj in spretnosti, da se bodo lahko učinkovito spoprijeli s podnebno krizo in ostalimi izzivi prihodnosti. Pri tem pa imajo ključno vlogo prav učitelji, katerim je Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju tudi posvečena.

icon arrow more

Dogodki