Vizualne umetnosti in oblikovanje

Študijski program predstavlja sintetično povezanost izbranih likovnih zvrsti, ki so medsebojno povezane v skupen koncept raziskovanja in ustvarjanja podobe-prostora. Cilj študijskega programa je študenta usposobiti za samostojno umetniško ustvarjanje, udejstvovanje in delovanje. S študijskim programom bo študent pridobil znanja in veščine s področja umetniškega ustvarjanja, produkcije in kritično refleksijo kulturno-umetniške vloge v družbi. Študijski program je zasnovan izrazito interdisciplinarno tako z vidika razumevanja in razvoja umetniške produkcije ter teoretično-zgodovinskih predpostavk, ki to produkcijo pogojuje. Študijski program povezuje temeljne vsebine izbranih likovnih zvrsti v zaokroženo celoto znanja in s tem zagotavlja razumevanje medijskega nosilca umetniškega izražanja, sosedno povezanost ter možnost transcsediranja s tem povezanega umetniško-kulturnega koda, kot posledica zgodovinskega razvoja posameznih umetniških praks.        

Cilji študijskega programa izobraziti in usposobiti študenta za:

• razumevanje in interpretacijo umetniškega procesa (koncept-ustvarjanje-produkcija-udejstvovanje-delovanje) na področju vizualnih umetnosti,
• kritično presojanje družbeno-političnih pojavov in manifestacije kulturno-umetniškega koda, 
• strokovno in samostojno delo pri izvedbi najzahtevnejših umetniških in oblikotvornih projektov,
• artikulacijo in poustvarjanje umetniškega doživljaja pridobljenim z ateljejskim, teoretskim in strokovnim delom,
• uporabo tehnologij in paradigm vezanih na sodobne umetniške prakse.

V okviru študijskega programa bodo študentje pridobili naslednje splošne kompetence:

• zmožnost interdisciplinarnega razmišljanja in analitično-sintetičnega povezovanja pri oblikovanju sodobnih miselnih in umetniških pristopov,
• sposobnost artikuliranja in prenosa umetniškega koda v družbeno-kulturno okolje, 
• zmožnost prenosa likovno-teoretskih načel v kulturne in kreativne industrije,
• sposobnost samostojnega in skupinskega delovanja na strokovno-umetniškem področju,
• usposobljenost za strokovno oz. profesionalno delo v kulturno-umetniških ustanovah,
• tehnična in strokovna usposobljenost uporabe nosilcev in medijev za doseganje vrhunske umetniške ustvarjalnosti, 
• sposobnost načrtovanja, organizacije in izvedbe najzahtevnejše umetniške produkcije. 

 V okviru študijskega programa bodo študentje razvili naslednje predmetno-specifične kompetence:

•  razumevanje umetniškega pojava in umetniškega doživljaja,
• zmožnost artikuliranja in prenosa umetniškega doživljanja, izražanja in ustvarjanja z umetnostnimi izraznimi sredstvi,
• sposobnost prepoznavanja in obvladovanja temeljnih veščin vizualne produkcije, likovnega izražanja in samostojne refleksije,
• sposobnost konceptualizacije in kontekstualizacije umetniških stvaritvah oz. manifestacij,
• sposobnost povezovanja umetniške prakse in umetniške kontekstualizacije,
• sposobnost predstavitve lastnega umetniškega artefakta oziroma lastne oblikotvorne upodobitve,
• poznavanje in razumevanje razvoja vizualnih umetnosti z zgodovinskega in teoretičnega vidika.

V univerzitetni študijski program Vizualne umetnosti in oblikovanje se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature: umetnostna zgodovina, likovna teorija, sodobni ples, glasba, zgodovina, filozofija, psihologija, sociologija ali računalništvo; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Kandidati morajo obvezno opraviti preizkus nadarjenosti.

Preizkus nadarjenosti

Pred vpisom morajo kandidati obvezno opraviti preizkus nadarjenosti. Navodila za opravljanje preizkusa bodo prijavljeni kandidati prejeli na svoje elektronske naslove, navedene v prijavi, v času od prijave v eVŠ do najkasneje teden dni pred preizkusom. Vsebino, potek in trajanje preizkusa nadarjenosti ureja Pravilnik o izvedbi in ocenjevanju preizkusa nadarjenosti. 

PREIZKUS NADARJENOSTI

APTITUDE TEST 

Če se kandidat, ki je opravil preizkus in v prvem prijavnem roku ni bil sprejet, v drugem prijavnem roku ponovno prijavi na morebitna prosta mesta za vpis v študijski program, lahko ponavlja preizkus zaradi izboljšanja ocene. V izbirnem postopku se upošteva boljša ocena.

Opravljeni preizkus nadarjenosti velja 5 let.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo

kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:

- uspeh pri preizkusu nadarjenosti                                                       90 % točk,
- splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu        5 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku                                                             5 % točk;

kandidati iz točke b) izbrani glede na:

- uspeh pri preizkusu nadarjenosti                                                       90 % točk,
- splošni uspeh pri poklicni maturi                                                       4 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku                                                            3 % točk,
- uspeh pri maturitetnem predmetu                                                      3 % točk.

Prizna se lahko za največ 18 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa.

Študent mora za napredovanje v 2. letnik študijskega programa 1. stopnje Vizualne umetnosti in oblikovanje doseči 54 ECTS (90 % ECTS) od 60 ECTS prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.

Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih 54 ECTS od 60 ECTS drugega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 3. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS iz drugega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora zaključnega dela.

Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico, tj. 30 ECTS vpisanega letnika. Pristojna komisija Senata UP PEF lahko omogoči ponavavljanje tudi študentu, ki je iz upravičenih razlogov zbral manj od predpisanega števila ECTS.

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti.

Znanja, ki jih ponuja predlagani študijski program s področja vizualnih in uporabnih umetnosti (z integrirano produkcijo), zagotavljajo diplomantu zaposlitvene možnosti tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu; predvsem pa je cilj oblikovanje avtonomnih posameznikov (umetnikov/kulturnikov), ki bodo zasledovali samostojno umetniško kariero in s tem prispevali k razvoju področja umetnosti in kulture. Namen študijskega programa je izobraziti diplomanta, ki bo dosegal vrhunsko umetniško produkcijo in s tem prispeval k slovenski umetnostni in kulturni identiteti doma in v mednarodnem prostoru. Obenem pa bo diplomant zaposljiv tudi v storitvenih dejavnostih, ki izkazujejo potrebno po vizualnem in oblikovalskem znanju (oglaševanje in trženje, vizualne komunikacije, dizajn, kreativne industrije itd.).