Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Organiziranje procesov izobraževanja odraslih
2. Koda predmeta: IO-I02
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Dejan Hozjan
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Izobraževanje odraslih in razvoj kariere
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: magistrski študijski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 1. ali 2.
10. Semester: 1., 2. ali 3.
11. Študijska smer: /
12. Steber programa: /

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v program.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Ključni učni cilj predmeta je usposobiti študente za neposredno uporabo metod planiranja, organiziranja, vodenja in evalviranja izobraževanja in usposabljanja v različnih organizacijah. Na ta način se bodo študenti seznanili z andragoškim ciklusom, ki bo nadgrajen s poznavanjem in ugotavljajem izobraževalnih potreb mladostnikov in odraslih.

b. Splošne kompetence:

• zmožnost razvijanja in uresničevanja izvirnih idej
• spretnosti o načrtovanju in upravljanju dejavnosti ter ocenjevanju storilnosti opravljenega dela
• sposobnost razumevanja in avtonomnega usmerjanja učnega procesa in razvoja kariere

c. Predmetno specifične kompetence:

• poznavanje modelov managementa znanja
• oblikovanje celovite ocene učnih potreb posameznika oziroma skupine, njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih) z ustreznimi postopki in instrumenti
• sposobnost vodenja ali usklajevanja (multidisciplinarnih) izobraževalnih skupin
• sposobnost za samostojno načrtovanje, upravljanje in evalviranje projektov in izobraževalnih programov
• poznavanje in uporaba samoevalvacije v vzgojno-izobraževalnem in kariernem procesu, z namenom izboljšanja lastnega dela

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

Temeljne vsebine
I. Operativni management v izobraževanju
II. Ugotavljanje potreb po izobraževanju
III. Vrste in načini načrtovanja izobraževalnih programov
IV. Planiranje izobraževalnih vsebin
V. Priprava in organiziranje izobraževalnega procesa
VI. Elementi izvajanja izobraževalnega procesa
VII. Opredelitev in elementi evalviranja kakovosti izobraževanja

Specifične vsebine
I. Avtonomija in normativni vidik upravljanja izobraževalnega procesa
II. Motiviranje za izobraževanje
III. Vodenje in stili vodenja v izobraževalnem procesu
IV. Vloga udeležencev izobraževanja
V. Komunikacija v izobraževanju
VI. Učna klima
VII. Kriteriji in faktorji uspešnosti izobraževalnega procesa
VIII. Administrativni elementi izobraževanja

18. Literatura:

Osnovna literatura
I. Ayers, H, Gray, F (2002). Vodenje razreda, Priročnik za učitelje, Educy, Ljubljana.
II. Burden, P. R. (2003). Classroom management: creating a successful learning community. New York, New York: Wiley.
III. Tauber, T. R. (2007). Classroom management: Sound theory & effective practice, Praeger, London.
IV. Martin, J. in Sugarman, J. (1993). Models of classroom management: principles, applications and critical perspectives. Calgary: Detseling.

Dopolnilna literatura
I. Razdevšek-Pučko, C. (1993). Razredna interakcija: študijsko gradivo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
II. Ferjan, M. (1996). Skrivnosti vodenja šole. Radovljica: Didakta.
III. Pastunović, N. (1999). Edukologija. Zagreb: Znamen.
IV. Wragg, E. C. (1993). Class management. London: Routledge.
Dodatna literatura
I. Sallis, E. (1993). Total Quality Management in Education. London: Kogan page Ltd.
II. Everard, B., Morris, G. (1986). Effective School Management. London: Paul Chapman Publishing Ltd.
III. Smith, C. J., in R. Laslett (1993). Effective classroom management: a teacher’s guide. London: Routledge.

19. Predvideni študijski dosežki:

• razumevanje vloge operativnega managementa v izobraževalnem procesu
• poznavanje in uporaba različnih inštrumentov ugotavljanja in motiviranja odraslih za izobraževanje
• sposobnost načrtovanja in izvajanja učnih programov in vsebin
• sposobnost uporabe različnih inštrumentov evalviranja izobraževalnega procesa

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela: frontalna, delo v manjših skupinah, delo v paru in individualno delo
Metode dela: predavanje, razlaga, razgovor, raziskovalno-problemska metoda, akademska diskusija, kooperativno učenje, konstruktivno poslušanje.

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
Preverjanje znanja obsega:

• domače naloge in refleksivni listi (20 % celotne ocene),
• seminarske naloge (30 % celotne ocene) in
• izpit (50 % celotne ocene).

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Sodobna izobraževalna tehnologija, t.j. računalnik s projektorjem in dostopom do interneta ter grafoskop.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.
Habilitiran visokošolski učitelj in sodelavec.

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi naslednjih virov:

• Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov na koncu posameznih vsebinskih sklopov. Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
• Drug vir evalvacije bo analiza seminarskega dela, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
• Tretji vir evalvacije bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.
• Četrti vir evalvacije bodo ocene študentov v skladu z določili UP PEF.

Učni načrt pripravil:
doc. dr. Dejan Hozjan