Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Komparativna andragogika
2. Koda predmeta: IO-02
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Izobraževanje odraslih in razvoj kariere
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: podiplomski, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 1.
10. Semester: 1.
11. Študijska smer: /
12. Steber programa: /

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
S predmetom zasledujemo cilj usposobiti študente za kritično razumevanje teoretičnih in praktičnih pristopov k izobraževanju odraslih, v različnih geografskih, socialnih in ekonomskih okoliščinah. Študenti bodo spoznali razvoj in dejavnike izobraževanja odraslih v mednarodnem okvirju ter temeljna mednarodna vprašanja izobraževanja odraslih.

b. Splošne kompetence:

• sposobnost razumevanja družbe, psiholoških, ekonomskih in pravnih temeljev
• sposobnost skupinskega dela z upoštevanjem raznolikosti, večkulturnosti in etičnosti
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju

c. Predmetno specifične kompetence:

• usposobljenost za zaznavanje in reševanje sodobnih problemov vzgoje in izobraževanja ter razvoja kariere
• usposobljenost za znanstveno-raziskovalno delo na področju teorije in prakse izobraževanja odraslih in razvoja kariere
• usposobljenost za sodelovanje pri odločanju in prevzemanje odgovornosti za razvoj izobraževanja odraslih in razvoja kariere na nacionalni, regionalni in lokalni ravni
• analiziranje aktualnih socialnih norm in odnosov, povezanih z izobraževanjem odraslih in razvojem kariere, in izvajanje aktivnosti za njihovo razvijanje
• sodelovanje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih in kariernih področij

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
Temeljne vsebine
I. Umestitev komparativne andragogike
II. Cilji in naloge komparativne andragogike
III. Metodološki okvirji komparativne andragogike
IV. Razvoj komparativne andragogike
V. Politike izobraževanja odraslih v svetu
VI. Institucionalizacija izobraževanja odraslih v mednarodnem okvirju
VII. Trendi izobraževanja odraslih v svetu
Specifične vsebine
I. Razumevanje in percepcija andragogike v mednarodnem kontekstu
II. Mednarodne raziskave na področju izobraževanja odraslih
III. Mednarodna primerjava človeškega in socialnega kapitala
IV. Izobraževanje odraslih v mednarodnih dokumentih
V. Politike vseživljenjskega učenja
VI. Nacionalna urejenost neformalnega izobraževanja
VII. Potrebe po izobraževanju odraslih v svetu
VIII. Mednarodne organizacije in društva za izobraževanje odraslih
IX. Odprta vprašanja sodobnega izobraževanja odraslih (pismenost, aktivno državljanstvo itd.)

18. Literatura:
Osnovna literatura
I. Savićević, D. M. (2003). Komparativna andragogija. Beograd : Institut za pedagogiju i andragogiju.
II. Jarvis, P. (2001). Twentieth Century Thinkers in Adult Education and Continuing Education. London: Kogan Page Sterling.
III. Freire, P. (1985). The politics of education (culture, power and liberation). New York: Bergin and Garvey.
IV. Gartenschlaeger, U. in Hinzen, H. (2000). Perspektive i tendencije obrazovanja odraslih u Europi. Zagreb: Hrvatska zajednica pučkih otvorenih učilišta.
Dopolnilna literatura
I. Tuijnman, A. C. (ed) (1996). International Encyclopedia of Adult Education and Training. Oxford: Pergamon Press.
II. Jelenc, Z. (ed.) (1996). Adult Education in Countries in Transition. Ljubljana: Slovene Adult Education Centre.
III. Reischmann, J., Bron, M. in Jelenc, Z. (1999). Comparative Adult Education. Ljubljana: Slovenian.
IV. Plevnik, T. (ur.) (2002). Vseživljensko učenje: prispevek izobraževalnih sistemov v državah članicah Evropske unije: rezultati študije Eurydice. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
Dodatna literatura
I. McKenzie, P., Hirsch, D. (eds.) (2003). Education policy analysis: 2003. Paris: Organisation for Economic Co-operation and Development.
II. Sprogoe, J. (2003). Comparative analysis of lifelong learning strategies and their implementation in Denmark, Estonia, Finland, Iceland, Latvia, Lithuania, Norway, Sweden. Copenhagen: The Danish University of Education.

19. Predvideni študijski dosežki:

• razvijanje mednarodne in medkulturne perspektive o izobraževanju odraslih
• poznavanje raziskovalnih metod in rezultatov mednarodnih raziskav
• razumevanje vpliva socialnih, kulurnih in ekonomskih dejavnikov na razvoj izobraževanja odraslih
• usposboljenost za ustrezno zaznavanje in odzivanje na aktualne spremembe na področju izobraževanja odraslih na nacionalni in mednarodni ravni

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela: frontalna, delo v manjših skupinah, delo v paru in individualno delo
Metode dela: predavanje, razlaga, razgovor, raziskovalno-problemska metoda, akademska diskusija, kooperativno učenje, konstruktivno poslušanje.

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
Preverjanje znanja obsega:

• refleksivni listi (10 % celotne ocene),
• seminarske naloge (30 % celotne ocene) in
• izpit (60 % celotne ocene).

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Sodobna izobraževalna tehnologija, t.j. računalnik s projektorjem in dostopom do interneta ter grafoskop.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.
Habilitiran visokošolski učitelj in sodelavec.

Evalvacija
20. Metode in oblika evalvacije.
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi naslednjih virov:

• Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov na koncu posameznih vsebinskih sklopov. Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
• Drug vir evalvacije bo analiza seminarskega dela, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
• Tretji vir evalvacije bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.
• Četrti vir evalvacije bodo ocene študentov v skladu z določili UP PEF.

Učni načrt pripravila:
prof. dr. Ana Kranjc