Pedagogika

Učenje slovenščine kot drugega/ tujega jezika v predšolskem obdobju

 
Splošne informacije:

 

UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Učenje slovenščine kot drugega/ tujega jezika v predšolskem obdobju

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Edukacijske vede, 1. stopnja

/

1. , 2. ali 3.

2.,4. ali 6.

Vrsta predmeta

Izbirni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Sem. vaje

Lab. vaje

Teren. vaje

Samost. delo

ECTS

15

/

15

30

Integrirana praksa 15

105

6

Nosilec predmeta:

izr. prof. dr. Vida Medved Udovič

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

 

Vsebina:

  • zgodnje poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika v luči medkulturnosti;
  • razvijanje sporazumevalne zmožnosti otrok v drugem/tujem jeziku s sodobnimi didaktičnimi strategijami in uporabo IKT tehnologije;
  • šolska zakonodaja s področja seznajnajnja/učenja/poučevanja in učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika;
  • pedagoško delo v večkulturni skupini;
  • književnost kot vir medkulturnosti in sredstvo za zgodnje poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika;
  • otroška igra kot vir medkulturnosti in sredstvo za zgodnje poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika;
  • vloga gledališča in igre vlog pri zgodnjem poučevanju in učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika;
  • izdelava jezikovnega portfolija in spremljanje otrokove sporazumevalne zmožnosti v drugem/tujem jeziku.

 

Temeljni literatura in viri / Readings:

Obvezna:

  • BALOH, Barbara, KRANJC, Simona. Učenje, ustvajanje in seznanjanje z drugim jezikom v dvojezičnem okolju. V: KOVAČIČ, Kristina. Šest poučevalnih modelov za slovenščino v šolah in vrtcih v Furlaniji Julijski krajini : zgodnje učenje slovenskega jezika v jezikovno in narodnostno mešanem okolju Furlanije Julijske krajine. Trst: Deželni zavod za pedagoško raziskovanje v Furlaniji Julijski krajini: = IRRE Friuli Venezia Giulia, 2007, 2007, str. 20-29.
  • BALOH, Barbara. Opismenjevanje v slovenščini kot drugem jeziku v osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom v Slovenski Istri. Sodob. pedagog., 2005, letn. 56, posebna izd., str. 160-173. letn. 10, št. 1, str. 29-34.
  • BALOH, Barbara. Seznanjanje s slovenščino v italijanskih vrtcih na narodnostno mešanem območju v slovenski Istri. Ann, Ser. hist. sociol., 2004, let. 14, št. 2, str. 337-342.
  • ČOK, Lucija. (1999): Zgodnja večjezičnost in izobraževanje. Osnove za oblikovanje modela. Annales, Ser. Hist. Sociol. 9, 1 (16), 111-126.
  • ČOK, Lucija (1999): Učenje in poučevanje tujega jezika. Ljubljana, Pedagoška fakulteta, Koper, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije.
  • Dodatek h Kurikulu za vrtce na narodno mešanih območjih. (2002): http://www.mszs.si/slo/.

Priporočena:

  • BALOH, Barbara (1996): Položaj slovenščine pri pripadnikih italijanske narodnostne skupnosti v Slovenski Istri. Jezik in slovstvo, Letnik 41, 95/96, št.3.
  • FERBEŽAR, Ina (1999): Merjenje in merljivost v jeziku (Na stičišču jezikoslovja in psihologije: nekaj razmislekov). V: SRL 4, letnik 47.
  • KRANJC, Simona. (1999): Razvoj govora predšolskih otrok. Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana.
  • Morato Vatovec, J., Vrčon Komel, M. (2004): Slovenščino imamo. Samostojni delovni zvezek za opismenjevanje in razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenščini v 2. razredu devetletne osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.
  • PREBEG – VILKE, Mirjana (1995): Otrok in jeziki. Materinščina in drugi jeziki naših otrok. Ljubljana, Sanjska knjiga.
  • KRANJC, Simona (1996): Notranji in zunanji vplivi na slovnično zmožnost otrok v zgodnjem obdobju razvoja govora. V: Vidovič Muha, Ada (ur.): Jezik in čas. Zbornik. Razprave filozofske fakultete. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
  • TITONE, Renzo (1993): Bilinguismo precoce ed educazione bilingue. Armando editore, Roma.
  • Izbrana poglavja iz knjig ter članki iz revij k posameznim vsebinskim sklopom predmeta (bodo posredovani na samih predavanjih, seminarjih in vajah).

 

Cilji in kompetence:

Cilji:

Študent/-ka nadgrajuje teoretično in praktično usposabljanje za samostojno delo v vrtcu in prvem razredu devetletne osnovne šole:

  • nadgrajuje spoznavanje vloge učitelja v razvoju sporazumevalne zmožnosti otrok v vrtcu in v prvem razredu devetletne osnovne šole,
  • razvija zanimanje za samostojno raziskovalno in svetovalno delo,
  • na vajah in praksi se usposablja za samostojno pedagoško delo.

Splošne kompetence:

  • Usvajanje strokovnega znanja in spretnosti s področja glotodidaktike, predvsem didaktike drugega/tujega jezika, ki bodo študentu/-ki omogočile smiseln diskurz tako na strokovnem kot na splošno družbenem področju ter oplemenitile strokovno delo.
  • Seznanjanje z uporabo knjižničnih virov in elektronskih medijev ter s sodobnimi metodami in učnimi tehnikami za poučevanje drugega/tujega jezika ob upoštevanju komunikativnega pristopa.
  • Širjenje splošne razgledanosti ter kritično presojanje pridobljenih informacij.

Predmetnospecifične kompetence:

Študent/ka pridobi temeljna znanja s področja zgodnjega poučevanja in učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika. Seznani se s kontekstom zgodnjega učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika: J1, J2 in TJ, jezik v stiku, izvorni (materni) jezik. Seznani se s pojmi seznanjanje z jezikom, učenje jzika, poučevanje jezika. Seznani se z značilnostmi slovenskega jezika z vidika njegovega usvajanja kot drugega/tujega jezika ter prepoznavnostjo slovenskega jezika glede na druge jezike v luči medkulturnosti. Pozna značilnosti govorcev slovenščine kot drugega/tujega jezika in razvija tolerantnost do njih. Študent se seznani z načrtovanjem in strategijami za seznanjanje/učenje/poučevanbje slovenščine kot drugega/tujega jezika v luči medkulturnosti. Usposobi se za zgodnje seznanjanje/učenje/poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika otrok z različnih jezikovnih in kulturnih območij (tujci, priseljenci, pripadniki manjšin) ter spozna didaktične strategije za vključevanje teh otrok v izobraževalni proces z upoštevanjem medkulturnosti in tolerance. Spozna temeljno literaturo obravnavanega področja.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Študent(ka) se seznani z govornim in kognitivnim jezikovnim razvojem otrok v vrtcu, spozna metode za razvijanje opisovanja in pripovedovanja otrok v vrtcu, načini razvijanje poimenovalne, slovnične in pravorečne zmožnosti otrok v vrtcu, načine razvijanja in spodbujanja porajajoče se pismenosti.

Pridobi temeljna znanja s področja retorike in razvijanja vzgojiteljevih retoričnih spretnosti. Se seznani z medkulturno jezikovno vzgojo, s slovenščino na dvojezičnem območju in s slovenščino v večkulturnem okolju, s položajem jezika (zasebni oz. javni, neuradni oz. uradni) s knjižnimi oz. neknjižnimi zvrstmi jezika. Se seznani z otrokovo igro, za različnimi vrstami didaktičnih igrač in zna opisati ter pojasniti njihov pomen za razvoj jezika na višji stopnji.

 

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, seminarji, projektno delo, igra vlog, individualni študij predpisane literature, individualna in/ali skupinska izdelava seminarja, individualne in skupinske konzultacije, individualna evalvacija in refleksija lastnega dela, izdelava portfolija.

 

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)

Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti:

Prisotnost pri P, LV in SV (80%), opravljen nastop, predstavljena seminarska naloga in napisana refleksija o lastnem delu je pogoj za opravljanje pisnega/ustnega izpita.

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

  • pisni/ustni izpit izpit (60% ocene)
  • opravljen nastop (20% ocene)
  • seminarska naloga: pisni del, ustna predstavitev in pisna refleksija (20% ocene)
  • ocene pisnega/ustnega izpita: pozitivno (6) do odlično (10)
  • ocena nastopa: pozitivno (6) do odlično (10)
  • ocene seminarjev: pozitivno (6) do odlično (10)

  • pisni/ustni izpit (60% ocene)
  • opravljen nastop (20% ocene)
  • seminarska naloga: pisni del, ustna predstavitev in pisna refleksija (20% ocene)

 

Reference nosilca / Lecturer's references:

  1. CENCIČ, Majda, COTIČ, Mara, MEDVED-UDOVIČ, Vida, BOROTA, Bogdana. Comparison of the usage of ICT among some compulsory subjects in the Slovenian primary schools. Probl. educ. 21st century, 2009, vol. 17, str. 39-47, tabele. [COBISS.SI-ID 3431383]
  2. CENCIČ, Majda, COTIČ, Mara, MEDVED-UDOVIČ, Vida. Spremembe pouka in kompetence učiteljev za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pedagoš. obz., 2010, letn. 25, št. 2, str. 19-34. [COBISS.SI-ID 3618007]
  3. KRNEL, Dušan, HODNIK ČADEŽ, Tatjana, MEDVED-UDOVIČ, Vida, POTOČNIK, Nataša, KNEZ, Simona (ur.), KOS, Zvonka (ur.), VRČKOVNIK, Renata (ur.). Mlinček : slovenščina, matematika in spoznavanje okolja za 1. razred osnovne šole, Delovni učbenik. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2009-. Zv. <1->, ilustr. ISBN 978-961-241-307-1. [COBISS.SI-ID 243364864]
  4. KRNEL, Dušan, HODNIK ČADEŽ, Tatjana, KOKALJ, Tatjana, ANTIĆ, Milica G., PEČAR, Mojca, MEDVED-UDOVIČ, Vida, POTOČNIK, Nataša, VRČKOVNIK, Renata (ur.), KNEZ, Simona (ur.). Mlinček : slovenščina, matematika in spoznavanje okolja za 1. razred osnovne šole, Delovni učbenik. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2010. 3 zv., ilustr. ISBN 978-961-241-418-4. ISBN 978-961-241-419-1. ISBN 978-961-241-421-4. [COBISS.SI-ID 250340096]

icon open book

Novice

23. apr. | Novice

Razstava študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

Od 22. aprila 2024 v novih prostorih na Čevljarski ulici v Kopru gostimo razstavo študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

23. apr. | Novice

Vabilo na preizkusno predavanje dr. Doza

Obveščamo vas, da bo imel dr. Daniel Doz, kandidat za izvolitev v naziv visokošolski učitelj – docent za področje Didaktika matematike in znanstveni naziv znanstveni sodelavec v četrtek, 9. maja 2024, ob 10. uri.

22. apr. | Novice

Ob svetovnem dnevu knjige: branje z najmlajšimi se začne z objemom čez rame

UP PEF in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper sta v ponedeljek, 22. aprila 2024, gostili italijansko otroško pisateljico Eliso Mazzoli in urednico Anito Molino, ki sta v okviru svetovnega dneva knjige in mladinske književnosti spregovorili o ključni vlogi otroške literature pri razvoju otrokove osebnosti in sposobnosti. Teden pred tem pa je dr. Barbara Baloh z UP PEF predstavila pomen slikanic brez besedila.

icon arrow more

Dogodki