UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Evalvacija, kakovost in ocenjevanje znanja

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Edukacijske vede, 1. stopnja

/

1.

2.

Vrsta predmeta

obvezni

Univerzitetna koda predmeta

Predavanja

Seminar

Sem. vaje

Lab. vaje

Teren. vaje

Samost. delo

ECTS

30

15

/

30

/

*105

6

*Seminarsko delo 15 ur=0,5 KT; seminarska naloga 15 ur = 0,5 KT; krajši pisni izdelki 15 ur = 0,5 KT; študij literature in virov 15 ur= 0,5 KT; priprava na izpit in izpit 15 ur =0,5 KT, praksa 30 ur =1 KT

Nosilec predmeta:

prof. dr. Majda Cencič

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

Vsebina:

*Samostojno študentovo delo vključuje tudi 30 ur (1 KT) prakse.

Opis vsebine predmeta:

Kakovost in evalvacija:

• razlogi za kakovost: odgovornost za dokazovanje kakovosti ter razvoj za izboljšanje kakovosti;
• notranje vrednotenje oz. samovrednotenje in zunanje vrednotenje;
• različni razlogi zunanjega vrednotenja;
• modeli vrednotenja za doseganje in izboljševanje kakovosti: inšpekcija, kontrole, postavljanje standardov, model celostnega izboljševanja;
• nekatere strategije za preverjanje, doseganje in izboljševanje kakovosti vzgojno-izobraževalnih procesov.

Preverjanje in ocenjevanje znanja in dosežkov

• pojem preverjanje in pojem ocenjevanja;
• načela kakovostne povratne informacije;
• funkcije ocen;
• vzroki učne neuspešnosti;
• načini pridobivanja ocen;
• notranje, učiteljevo ocenjevanje in zunanje, eksterno ocenjevanje znanja;
• načine preverjanja veljavnosti in zanesljivosti ocenjevanja znanja;
• primerjava »tradicionalnega« in »sodobnega« preverjanja in ocenjevanja znanja.

Osnovna literatura:

• Cencič, M. (2011). Nekatere teme o kakovosti in evalvaciji na pedagoškem področju (v pripravi). Koper: UP PEF Koper.
• Krek, J., Cencič, M. (2000). Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna šola. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, pedagoška fakulteta, Zavod RS za šolstvo.
• Hopkins, D. (1997). Evaluation for School Development. Philadelphia: Open University Press.
• Članki is strokovnih in znanstvenih pedagoških revij. Seznam člankov in literature se sproti dopolnjuje.
• Cencič, M. (2004). Primerjava med opisnimi kriteriji znanja in analitičnim ter celostnim ocenjevanjem besedil. Sodobna pedagogika, 55. št. 1, str. 40-57.
• Cencič, M. (2000). Kako učitelji lahko sami preverjajo svojo zanesljivost in objektivnost ocenjevanja pisnih izdelkov učencev? Vzgoja in izobraževanje, 31, št. 2/3, str. 87-91.

Dopolnilna literatura:

• Ashcroft, K., Palacio, D. (1996). Researching into Assessment and Evaluation. London: Kogan Page.
• Zorman, L. (1973). Sestava testov znanja in njihova uporaba v šoli. Ljubljana: Zavod za šolstvo SRS.

Dodatna literatura:

Priporoča se katerakoli tuja ali domača literatura o vrednotenju, preverjanju in ocenjevanju.

Cilji in kompetence:

Cilji:

• Študent/-ka usvoji pojme vrednotenje, samovrednotenje, preverjanje, ocenjevanje, samoocenjevanje, refleksija.
• Ustrezno povezuje vrednotenje, kakovost oz. »dobro prakso«.
• Spozna pomen in temeljna načela kakovostne povratne informacije.
• Zna oblikovati konstruktivno povratno informacijo o znanju in dosežkih otrok.
• Razvija spretnosti ocenjevanja in samoocenjevanja.
• Pozna različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja in dosežkov otrok.
• Usposobi se za spodbujanje samopreverjanja in samoocenjevanja.

Splošne kompetence:

• Predmet pokriva splošne kompetence s področja komunikacije in odnosov, npr. študent/-ka oblikuje varno in spodbudno učno okolje, v katerem se ceni različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost.
• Učinkovito poučevanje: študent/-ka obvlada temeljna načela in postopke vrednotenja učnega procesa. Obvlada in smotrno uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanj in dosežkov in spremljanja napredka učencev. Daje konstruktivne povratne informacije o dosežkih.
• Organizacija in vodenje: študent/-ka obvlada organizacijske in administrativne naloge v zvezi z načrtovanjem učnega procesa, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem.
• Profesionalni razvoj: študent/-ka je sposoben/-na premišljeno analizirati dobre in šibke plati svojega pedagoškega dela ter za inoviranje svojega dela.
• Pozna različne strategije za doseganje in izboljševanje kakovosti dela.

Predmetnospecifične kompetence.

• Študent/-ka pozna načine razvijanja samoopazovanja in samovrednotenja svojega dela in učnega procesa.
• Pozna nekaj strategij razvijanja in spremljanja kakovosti.
• Se navaja na preprostejše ocenjevanje pisnih del.
• Pozna načine za izboljševanje svojega ocenjevanja.
• Pozna načine razvijanja samorefleksije in refleksije pri učečih.

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

• Študent/-ka pozna osnovne pojme: vrednotenje, samovrednotenje, preverjanje, samopreverjanje, ocenjevanje, samoocenjevanje, refleksija.
• Razume pomen samovrednotenja svojega dela ter ocenjevanje znanja in dosežkov učencev.
• Pozna načela oblikovanja kakovostne povratne informacije.
• Pozna značilnosti »tradicionalnega« in »sodobnega« preverjanja in ocenjevanja znanja.

Uporaba:

• Študent/-ka zna pridobljeno znanje fleksibilno uporabiti v pedagoški in andragoški praksi ter v delu z učečimi. Pridobiva spretnosti ocenjevanja pisnih izdelkov učečih. Znanje uporabi pri oblikovanju kakovostne povratne informacije učečim.

Refleksija:

• Študent/-ka na osnovi opravljenih vaj in seminarjev zna kritično ovrednotiti svoje delo in ocenjevanje. Študent/-ka razvija kompetence reflektivnega praktika.

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, seminarji in vaje v manjših skupinah ter samostojni in individualni študij. Metode poučevanja in učenja vključujejo študije primerov, sodelovalno učenje, problemsko učenje ipd. aktivne metode učenja.

Načini ocenjevanja:

Delež (v %) /

Weight (in %)

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)

Opravljene in predstavljene vaje predstavljajo 25 % ocene, seminarska naloga in sodelovanje na predavanjih in seminarjih 25 % ocene in pisni/ustni izpit 50 % ocene.

Uporablja se ocenjevalna lestvica, ki je sprejeta na UP.

Opravljene in predstavljene vaje = 25 % ocene, seminarska naloga in sodelovanje na predavanjih in seminarjih = 25 % ocene,

pisni/ustni izpit= 50 % ocene.

Uporablja se ocenjevalna lestvica, ki je sprejeta na UP.

Reference nosilca / Lecturer's references:

1. CENCIČ, Majda. Izboljševanje zanesljivosti ocenjevanja spisov. Sodob. pedagog., maj-junij 1996, 47, št. 5/6, str. 243-253, ilustr. [COBISS.SI-ID 66054912]
2. CENCIČ, Majda. How to bring external examinations closer to teachers and pupils. JISTE, J. Int. Soc. Teach. Educ., 2004, letn. 8, št. 1, str. 17-25. [COBISS.SI-ID 5729609]
3. CENCIČ, Majda. Primerjava med opisnimi kriteriji znanja in analitičnim ter celostnim ocenjevanjem besedil. Sodob. pedagog., 2004, letn. 55, št. 1, str. 40-57. [COBISS.SI-ID 5643849]
4. CENCIČ, Majda. Vloga učiteljev v evalvacijskih raziskavah. Sodob. pedagog., 1999, letn. 50, št. 4, str. 38-49. [COBISS.SI-ID 3297865]
5. CENCIČ, Majda. Sistemi kakovosti in vzgojno-izobraževalno področje. Sodob. pedagog., 2000, letn. 51, št. 4, str. 28-42. [COBISS.SI-ID 3910473]
6. CENCIČ, Majda. Evalvacija programov izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v Sloveniji[,] izvedenih v letih 2004/05 : partnerstvo fakultet in šol, model IV. Koper: Pedagoška fakulteta; Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, 2006. 227 str., tabele. ISBN 961-6528-62-9. ISBN 978-961-6528-62-7. [COBISS.SI-ID 229518080]