Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Predšolska pedagogika
2. Šifra predmeta
3. Nosilka predmeta: prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec
4. Število KT : 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Edukacijske vede
7. Stopnja študijskega programa: 1. stopnja, univerzitetni
8. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni
9. Letnik: 1., 2. ali 3.
10. Semester: 2., 4. ali 6.
11. Študijska smer:
12. Steber programa

Obveznosti

13.  Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): 

14.  Samostojno študentovo delo: 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• brez pogojev

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
Cilji:

• Študent/-ka spoznava in razume osnovne pedagoške koncepte, njihov razvoj ter družbene zakonitosti razvoja in delovanja na področju predšolske vzgoje.
• Študent/-ka spozna in razume vlogo družine in vlogo organizirane predšolske vzgoje v preteklosti in sodobnosti
• Študent/-ka razume teoretske osnove različnih pedagoških idej, jih zna kritično ovrednotiti in jih prepozna v neposredni praksi
<

Splošne kompetence:

• Razumevanje osnovnih znanstvenih konceptov, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in iskanju zakonitosti družbenega razvoja in njihovega vpliva na predšolsko vzgojo in izobraževanje.
• Razvijanje zmožnosti sodelovanja, delovanja v skupinah za razreševanje določene naloge.
• Razvijanje kritičnega mišljenja, refleksije in avtonomije.

Predmetno-specifične kompetence:

• Poznavanje, kritično vrednotenje in uporaba teorij o otroštvu, razvoju in učenju pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji predšolske vzgoje
• Razumevanje družbenih in znanstvenih temeljev predšolske pedagogike in njihovega vpliva na njeno spreminjanje skozi čas
• Poznavanje in razumevanje osnovnih pedagoških konceptov, ki zaznamujejo sodobne pristope k predšolski vzgoji in izobraževanju
• Poznavanje in razumevanje profesionalne vloge vrtca in pedagoških delavcev v njem
• Razumevanje vloge družine in odnosov med družino in predšolsko institucijo

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

• Predšolska pedagogika kot znanstvena disciplina in njene naloge; Odnos predšolske pedagogike z drugimi znanostmi;
• Vrste predšolske pedagogike glede na mesto izvajanja; Vloga družine v predšolskem obdobju; Odnosi med družinsko in organizirano predšolsko vzgojo; Programi organizirane predšolske vzgoje; Vrtec kot institucija za predšolske otroke (organizacijska in poslovna struktura); Prehod v vrtec in osnovno šolo. Kontinuiteta.
• Družbene spremembe kot osnova sprememb v predšolski vzgoji
• Osnovne teorije razvoja kot osnova predšolskih programov in pristopov k predšolski vzgoji.
• Razvoj modelov institucionalne predšolske vzgoje (Intuitivno- humanistični, prve znanstvene zasnove modelov, obdobje dozorevanja; obdobje zastoja; obdobje razcveta). Pregled najpomembnejših modelov :Oberlin, Owen, Froebel; Progresivna pedagogika in Dewey, Montessori, Mc Millan, Decroly, Sovjetske pedagogika, Waldorfska pedagogika, Behavioristični modeli, Konstruktivistični modeli, Head Start, Open Education, Regio Emilia)
• Sodobni tokovi v organizirani predšolski pedagogiki; Spremembe v družbi in njihov vpliv na sodobne cilje predšolske vzgoje; Pojav zagovorništva, otrokove pravice in potrebe v predšolski vzgoji; Demokratizacija odnosov med udeleženci v vzgojnem procesu; Participacija otrok, staršev, skupnosti; Vpliv študij o delovanju možganov na razumevanje otrokovega razvoja in učenja ter predšolsko pedagogiko; Starostna, individualna in kulturna primernost; Socialno-kulturna teorija razvoja in učenja in njen vpliv na razumevanje učenja predšolskih otrok; teorija multiplih inteligenc in teorija obogatenega okolja in njihov vpliv na predšolsko pedagogiko;
• Sodelovanje z družinami
• Učenje v predšolskem obdobju; Uresničevanje razvojne, individualne in kulturne primernosti; Kurikulum; Komunikacija in interakcija z otroci; Aktivno in smiselno učenje; Opazovanje in spremljanje otrokovega razvoja; Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela; Načini sledenja otrokovemu razvoju; Povezovanje opazovanja in sledenja otrokovega razvoja z načrtovanjem; Oblikovanje učnega okolja za učenje
• Vloga vzgojitelja v sodobnih pristopih ( organizator, opazovalec, načrtovalec, spodbujevalec in olajševalec učenja, model); Timsko delo v vrtcu (oblikovanje strokovnega tima, vloge v timu, učinkovito delo v timu)
• Kakovost organizirane predšolske vzgoje; procesni in strukturni indikatorji kakovosti ; Zagotavljanje kakovosti
• Inkluzivna vzgoja; Vzgoja za socialno pravičnost, osnovni principi(ideja, cilj, osnovni principi);

18. Literatura:

• Apple, M. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
• Bahovec, E. D., Kodelja, Z. (1996). Vrtci za današnji čas. Center za kulturološke razsikave pri Pedagoškem inštitutu in Društvo za kulturološke raziskave, Ljubljana
• Batistič Zorec, M. (1997). Proces in cilji kurikularne prenove. V: Zbornik: Kurikularna prenova, NKS, Ljubljana, str. 178-182
• Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (1995). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
• Bergant, M. (1994). Socializacija-proces posameznikovega učlovečenja.
• V: Nove teme pedagoške sociologije in sociologija reforme šolstva. Znanstveni inštitut FF, Ljubljana, str. 15-37.
• Bratanić, M. (1990). Mikropedagogija. Zagreb: Školska knjiga.
• Children's Resources International in Open society Institute. (2004). Povezanost sledenja razvoja otrok in učenja: dejavnosti v oddelkih za otroke od tretjega do šestega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
• Daniels, E. R. in Stafford, K. (2003).Oblikovanje inkluzivnih oddelkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
• Hansen, K. A., Kaufmann, R. K. in Saifer, S. (2001). Vzgoja in izobraževanje v kulturi demokracije: praksa zgodnjega otroštva. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
• Hansen, K. A., Kaufmann, R. K in Walsh, K. B. (2000). Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od  tretjega do šestega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
• Izhodišča kurikularne prenove (1996) Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet.
• Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: MŠŠ, Urad republike Slovenije za šolstvo.
• Stokes Szanton, E. (2001). Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od prvega do tretjega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
• Vonta, T. (1995). Otrok na prehodu iz vrtca v šolo. V: Problemi in rešitve zgodnejšega všolanja otrok.  Ljubljana: Pedagoški inštitut, str. 65-85.
• Vonta, T. (1998). Vključevanje družin v življenje vrtca. V: Državljanski forum. Družina-šola. Družina, Ljubljana: Pedagoški inštitut.
• Vonta, T. (2005). Konceptualizacija profesionalnega razvoja strokovnih in vodstvenih delavcev vrtcev in šol. V: Vonta, Medved Udovič, ur. . Razvijanje partnerstva med fakulteto, šolami in vrtcem. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Znanstveno raziskovalno središče, Založba Annales, str. 57-81.
• Vonta, T. (2005). Teoretična in metodološka zasnova projekta »partnerstvo med vrtci/šolami in fakulteto. V: Vonta, Medved Udovič, ur. . Razvijanje partnerstva med fakulteto, šolami in vrtcem. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Znanstveno raziskovalno središče, Založba Annales, str. 11-22.
• Seznam literature se vsako leto aktualizira. Z literaturo za izdelavo seminarjev bodo študentje seznanjeni na seminarjih.

19. Predvideni študijski dosežki:*

Znanje in razumevanje:

• Pozna osnovne teoretične koncepte na katerih gradi predšolska pedagogika in razume razlike med njimi
• Študent/-ka skozi zgodovinski razvoj pedagoških idej spozna, razume in upošteva osnovne pedagoške koncepte ter ključne dejavnike, ki vplivajo na njihovo spreminjanje
• Pozna pomen družinske vzgoje in organizirane predšolske vzgoje, razume in upošteva odnose med njima
• Pozna sodobne tokove v predšolski pedagogiki
• Pozna in razume temeljne značilnosti profesionalcev na predšolskem področju in pričakovanja v odnosu do njih

Uporaba:

• Sposoben/-na bo kritično analizirati strokovni tekst in identificirati osnovne pedagoške koncepte v njem
• Sposoben/-na razmišljati in logično povezati družbene in strokovne faktorje, ki vplivajo na pedagoške koncepte in jih verbalizirati oziroma zapisati
• Sposoben/-na analizirati prakso z vidika pedagoških konceptov
• Zna sodelovati v malih skupinah in prevzema vloge v timu z odgovornostjo in z uporabo strokovnih argumentov in konceptov
• Zna oblikovati kritične zapise o prebranem strokovnem tekstu ali opazovani praksi in pri tem išče in uporablja strokovne dokaze in argumente za svoje mnenje

Refleksija:

• Zmožen/-na je kritično ovrednoti svojo vlogo v skupini kolegov.
• Zmožen/-na je kritično ovrednotiti prakso s strokovnimi argumenti, ki temeljijo na zbranih dokazih v praksi in poznavanju teoretskih osnov.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:
Oblike dela: frontalna, delo v malih skupinah, individualno delo
Metode dela: Interaktivne metode dela, ki temeljijo na principih aktivnega učenja in poučevanja za kritično mišljenje. Sistem temelji na ERR (evokacija, realizacija, refleksija). Pri tem bomo uporabljali naslednje tehnike: delov v paru; v krogu naokrog; eden ostane - trije iščejo; analiza pomenskih značilnosti; INSERT; KWL; T-tabela; akademska diskusija; koti; Mini predavanja, kategorizacija; premešani stavki; kooperativno učenje; iskrenja-brainstorming; razumevanje s predvidevanjem; ogled; svinčnik v sredini; delov mreži, sestavljanka, konstruktivno poslušanje, avtorski stol; konckanje ipd.

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
Pisni izpit. Pisni izpit obsega pisne odgovore na 5 vprašanj iz vsebine predmeta. Vsak odgovor lahko prinaša do 15 % celotne ocene oziroma skupaj 75 % točk. 25 % točk končne ocene pa prinaša uspešna prezentacija seminarskega dela v kateri študent/-ka pokaže poznavanje interaktivnih oblik dela. Študent/-ka je na začetku leta seznanjen/-a s kriteriji za ocenjevanje, ki se nanašajo na primernost zbranega materiala, sistem urejanja, stopnjo refleksije. Za pozitivno oceno mora študent zbrati vsaj 60% vseh možnih točk.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Flip chart papir-najmanj 10 pol na enega študenta, flomastri- po en paket osnovnih 4 barv na 6 študentov; škarje, selotejp – po en komad na 6 študentov, video ali DVD diski, nekaj osnovnih igrač, vrvice, odpadni material ipd.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi naslednjih virov

• Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov na koncu posameznih vsebinskih sklopov. Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
• Drug vir evalvacije bo analiza seminarskega dela, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
• Tretji vir evalvacije bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.
• Četrti vir evalvacije bodo ocene študentov v skladu z določili PeF.

Učni načrt pripravilI: doc. dr. Tatjana Vonta, asist. mag. Sonja Rutar