Razredni pouk

Slovnica italijanskega jezika - oblikoslovje in skladnja

 
Učni načrt:

UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Slovnica italijanskega jezika - oblikoslovje in skladnja

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Razredni pouk, 1. stopnja

/

2.

Vrsta predmeta

izbirni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Vaje

Klinične vaje

Druge oblike študija

Samost. delo

ECTS

30

15

30

/

/

105

6

Nosilec predmeta / Lecturer:

doc. dr. Anja Zorman

Jeziki:

Predavanja:

italijanski

Vaje:

italijanski

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Prerequisits:

/

/

Vsebina:

Uvod v jezikoslovje kot znanstveno disciplino. Osnovna strokovna terminologija.

Razvijanje temeljnih metakompetenc s področja jezikoslovja.

Razvijanje jezikovne kompetence s področja pravopisa in oblikoslovja.

Osnove fonologije in pravopisa: delitev na zloge, uporaba naglasa, glasoslovno-skladenjski pojavi; uporaba stavčnih ločil in velike začetnice, pri tem je velik poudarek na posebnostih italijanskega jezika glede na slovenščino (kontrastivni pristop).

Pregled oblikoslovnih značilnosti posameznih slovničnih kategorij: samostalnik, člen, pridevnik, prislov, predlog, veznik, medmet, glagol (splošna teorija glagola, glagolski načini, glagolski časi, pasivne, neosebne in povratne strukture).

Osnovne oblikoslovne značilnosti izbranih besedilnih vrst in govorjenega sodobnega italijanskega jezika.


Temeljni literatura in viri / Readings:

Obvezna literatura / Required readings:

  • Sofia in sodelavci, Primo piano sulla lingua: Strutture e varietà dell’Italiano, La Nuova Italia, Firenze, 1998.
  • Dardano – Trifone, Grammatica italiana di base, Zanichelli, Milano, 2007.
  • Zbirka vaj.

Dodatna literatura/ Additional readings:

  • Serafini – Arcidiacono, Comunicare con l'italiano: La grammatica in 34 lezioni, Bompiani, Firenze, 2006.
  • Dardano – Trifone, La lingua italiana, Zanichelli, Bologna, 1990

Dodatni viri/ Additional sources:

  • Serianni, Italiano serie garzantine, Garzanti, Milano, 1997.
  • Bocchiola – Ilardi, Esercizi di grammatica italiana, Hoepli, Milano, 2007.
  • Renzi – Salvi, Grande grammatica italiana di consultazione, volumi I – III, il Mulino, Bologna, 1997.

Cilji in kompetence:

Cilji:

  • Na ravni metakompetence zmožnost razumevanja osnovnih konceptov s področja oblikoslovja ter sodobnih teorij, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju struktur modernega italijanskega jezika in problemov iz strokovnega področja s suvereno rabo strokovnega jezika;
  • na ravni jezikovne kompetence zmožnost natančne rabe pridobljenih struktur, predvsem s področja oblikoslovja;
  • na ravni vseživljenjskega učenja zmožnost za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.

Splošne kompetence:

  • avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, prizadevanje za kakovost;
  • občutljivost za jezikovne strukture italijanskega jezika, predvsem s področja italijanskega oblikoslovja;
  • poznavanje in razumevanje delovanja jezikovnega sistema italijanskega jezika;
  • razumevanje in uporaba ustrezne strokovne terminologije s področja oblikoslovja.

Predmetnospecifične kompetence:

  • znanje o jezikoslovnih konceptih s področja oblikoslovja ter pripadajoče strokovne terminologije;
  • poznavanje, razumevanje in uporaba ustreznih oblik s posebnim poudarkom na posebnostih italijanskega jezika in negativnega transferja iz slovenščine;
  • poznavanje osnovnih oblikoslovnih značilnosti izbranih besedilnih vrst (predvsem publicistični in literarni jezik);
  • poznavanje najbolj značilnih lastnosti govorjenega sodobnega italijanskega jezika, ki so vezane na določene socialne zvrsti (pokrajinski pogovorni jeziki in praktičnosporazumevalni jezik);
  • uporabljanje ustreznih strategij za pridobivanje podatkov iz strokovne literature tako v pisni kot elektronski obliki.

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Študentje se seznanijo z osnovnimi koncepti in strokovno terminologijo s področja oblikoslovja. Izurijo se v natančni rabi jezikovnih oblik italijanščine in jih znajo opisati ter umestiti v sistem. Usposobijo se za iskanje ustreznih podatkov iz pisnih in elektronskih virov.

Uporaba:

Pridobljeno znanje študent/-ka uporabi v novih kontekstih, ki so vezani na različne besedilne vrste in jezikovne zvrsti.

Refleksija:

Sposoben/-na je kritično ovrednotiti svoje poznavanje italijanskega oblikoslovja in poiskati možnosti za izboljšanje svoje jezikovne in metajezikovne kompetence.

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, seminarji in vaje v manjših skupinah in samostojno raziskovalno delo študenta/ke.

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Aktivno sodelovanje na predavanjih, seminarjih in vajah.

Pisni in ustni izpit

Aktivno sodelovanje pri predavanjih, vajah in seminarjih (do 10% skupne vrednosti) ter izdelava in predstavitev seminarske naloge (do 10%) Izpit (do 80%), ki ga opravlja študent pisno in ustno.

Reference nosilca:

doc. dr. Anja ZORMAN

IZBOR IZ BIBLIOGRAFIJE

  1. ZORMAN, Anja. Vloga slovnice pri učenju in poučevanju tujega jezika. Uporab. jezikosl., 1998, št. 5, str. 199-205. [COBISS.SI-ID 80156416]
  2. ZORMAN, Anja. Italijanščina med globalizacijo in amerikanizacijo. V: ŠTRUKELJ, Inka (ur.). Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 2000, str. 114-123. [COBISS.SI-ID 4206921]
  3. ZORMAN, Anja, ZUDIČ ANTONIČ, Nives. Italian language within the external National testing protocols in the Republic of Slovenia. V: HIEDEN, Josef (ur.), ABL, Karl Heinz (ur.). Expertisen, (Förderung von Minderheitensprachen im mehrsprachigen Raum in der Lehrerbildung, Bd. 1). Klagenfurt: Pädagogische Akademie des Bundes in Kärnten, 2005, str. 593-610. [COBISS.SI-ID 2054871]
  4. ZORMAN, Anja. Model zaporednega začetnega opismenjevanja v drugem in/ali tujem jeziku. V: MEDVED-UDOVIČ, Vida (ur.), COTIČ, Mara (ur.), FELDA, Darjo (ur.). Zgodnje učenje in poučevanje otrok, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Pedagoška fakulteta, 2006, str. 265-285. [COBISS.SI-ID 2162903]
  5. ZORMAN, Anja. Razvijanje osnovne pismenosti v drugem oziroma tujem jeziku. V: SKELA, Janez (ur.). Učenje in poučevanje tujih jezikov na Slovenskem : pregled sodobne teorije in prakse. Ljubljana: Tangram, 2008, str. 239-259. [COBISS.SI-ID 2626519]

 

icon open book

Novice

23. apr. | Novice

Razstava študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

Od 22. aprila 2024 v novih prostorih na Čevljarski ulici v Kopru gostimo razstavo študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

23. apr. | Novice

Vabilo na preizkusno predavanje dr. Doza

Obveščamo vas, da bo imel dr. Daniel Doz, kandidat za izvolitev v naziv visokošolski učitelj – docent za področje Didaktika matematike in znanstveni naziv znanstveni sodelavec v četrtek, 9. maja 2024, ob 10. uri.

22. apr. | Novice

Ob svetovnem dnevu knjige: branje z najmlajšimi se začne z objemom čez rame

UP PEF in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper sta v ponedeljek, 22. aprila 2024, gostili italijansko otroško pisateljico Eliso Mazzoli in urednico Anito Molino, ki sta v okviru svetovnega dneva knjige in mladinske književnosti spregovorili o ključni vlogi otroške literature pri razvoju otrokove osebnosti in sposobnosti. Teden pred tem pa je dr. Barbara Baloh z UP PEF predstavila pomen slikanic brez besedila.

icon arrow more

Dogodki