Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: ČLOVEK IN NARAVNO OKOLJE
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Stanko Pelc
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o vmeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Temeljno srednješolsko znanje geografije, fizike, kemije, biologije in opravljene obveznosti pri naravoslovju in družboslovju.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent/-ka:

• poglobljeno spoznava izbrane okoljske teme in probleme;
• ozavesti pomen zdravega in čistega okolja za obstoj človeške družbe;
• razume bistvo odnosa človek-okolje in
• je sposoben refleksije v odnosu do svojega in na splošno človeškega ravnanja, ki ima negativne povratne posledice.

b. Splošne kompetence:

• Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
• Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed neskončnih možnosti, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.
• V pouk ustrezno vključuje informacijsko komunikacijsko tehnologijo in pri učencih razvija informacijsko pismenost.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• Pri konkretizaciji kurikula okolja ustrezno povezuje in usklajuje cilje, vsebine, učne metode in pristope ob upoštevanju sodobnih kurikularno-didaktičnih spoznanj.
• Učinkovito komunicira in sodeluje z učitelji in z drugimi delavci na šoli (timsko delo) pri interdisciplinarno zastavljenem projektnem učenju.
• Učinkovito sodeluje s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence.
• Vzpostavlja partnerski odnos sodelovanja z drugimi šolami in inštitucijami v šolskem okolju.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

• Opredelitev temeljnih pojmov, s katerimi se srečujemo pri obravnavanju okolja (okolje, ekologija, ...).
• Predstavitev geografskega pogleda na probleme onesnaževanja okolja.
• Temeljne sestavine geografskega okolja, njihova tesna medsebojna povezanost in prepletenost ter procesi, ki ga spreminjajo.
• Človek kot, kratkoročno gledano, najpomembnejši dejavnik spreminjanja geografskega okolja in najpomembnejši dejavnik rušenja krhkega naravnega ravnotežja.
• Obnavljanje prebivalstva (pomembnejši demografski pojavi in metode za njihovo preučevanje), rast svetovnega prebivalstva in njena povezanost z nosilno sposobnostjo zemlje.
• Gospodarski in tehnični razvoj kot dejavnika rastočega človekovega poseganja v okolje (sprememba od prilagajanja okolju v prilagajanje okolja) in spreminjanje družbenega odnosa do okolja in posledic, ki jih v njem povzroča človek - industrializacija, urbanizacija, deagrarizacija, kemizacija kmetijstva, motorizacija ...).
• Družbeni mehanizmi za kontrolo in preprečevanje negativnih vplivov na okolje in oblikovanje novega družbenega odnosa do okolja skozi spreminjanje vrednostnega sistema (prostorsko planiranje, zakonsko urejanje varovanja okolja, nevladne organizacije in državljanske pobude, okoljska vzgoja v šoli in zunaj nje, vzgoja potrošnikov...).
• Dejavno varovanje naravne in kulturne dediščine.
• Ravnanje z odpadki, koncentrirani in razpršeni odpadki, komunalni in industrijski odpadki ter informacijski sistemi na področju odpadnih snovi.
• Stanje okolja v Sloveniji, možnosti za njegovo izboljšanje ter vloga gospodinjstev pri tem.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Cunningham, W. P., Cunningham, M. A., (2006): Principles of Environmental Science - Inquiry and Applications. McGraw-Hill, Minneapolis.
• Gams, I. (1986) Osnove pokrajinske ekologije, Univerza v Ljubljanai Filozofska Fakulteta, Ljubljana.
• Girardet, H & Seymour, J. (1991): Načrt za zeleni planet. DZS, Ljubljana, 190.
• Koželj, B & Vuk, D. (1987): Splošna ekologija z varstvom okolja. Založba Obzorja, 174.

b. Dopolnilna literatura:

• GORE, Albert, (2007): Neprijetna resnica: svetovna nevarnost globalnega ogrevanja in kako lahko ukrepamo. [prevedla Nataša Žener], Mladinska knjiga, Ljubljana, 325 str.
• Gore, A. (1994): Na poti k ravnovesju. Inštitut za ekološke alternative, Bohinj, 376.
• Gorz, A. (1982): Ekologija i politika. Prosveta, Beograd, 252.
• Kako deluje? Človekovo okolje. (1992) Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 603.
• Markham, A. (1994): A Brief History of Pollution. Earthscan Publications Ltd, London, 162 str.
• PLUT, D. (2004): Geografske metode proučevanja degradacije okolja. Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana, 188 str.

c. Dodatna literatura:

• Lah, A. (1995): Leksikon okolje in človek. ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 359.
• Okolje in šolske iniciative. (1993) Zavod RS za šolstvo in šport, Ljubljana, 328.
• OKOLJE na dlani : Slovenija / [avtorji besedil Barbara Bernard Vukadin ... [et al.] ; uredili Irena Rejec Brancelj, Nika Zupan ; kartografija Jerneja Fridl ; fotografije so prispevali Peter Frantar ... et al.]. - Ljubljana : Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007. - 112 str.
• Plut, D. (1985): Za ekološko svetlejši jutri, ZOTK, Ljubljana, 139.
• Plut, D. (1987): Slovenija, zelena dežela ali pustinja.. Krt 43, Ljubljana, 237.
• Plut, D. (1995): Brez izhoda. DZS, Ljubljana, 189.
• PLUT, Dušan, ŠPES, Metka, BREČKO GRUBAR, Valentina, HUDOKLIN, Jelka. Okoljevarstveni vidiki prostorskega razvoja Slovenije, (Razprave Filozofske fakultete). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2002. 292 str.
• Požarnik H. (1985): SOS za naravo in človeka. Domus, Ljubljana, 224.
• Ružić, M. (1982): Biti ali ne biti. Prešernova družba, Ljubljana, 251.

19. Predvideni študijski dosežki:*

a. Znanje in razumevanje:
Študent/ka pozna in razume.

• kompleksnost geografskega okolja, njegove sestavine in procese, ki ga preoblikujejo;
• naravne in družbene dejavnike, ki preoblikujejo okolje;
• mehanizme obnavljanja prebivalstva kot najpomembnejšega dejavnika preoblikovanja okolja (razumevanje demografskih gibanj in struktur ter njihove povezanosti z obsegom in značajem človekovih vplivov na okolje);
• spremebe v tehnološkem in družbenem razvoju ter ugotavljajo njihovo povezanost z obsegom in značajem človekovih vplivov na okolje;
• negativne posege v okolje in njihove posledice;

b. Uporaba:

• razvijajo varovalno-razvojni odnos do okolja in ugotavljajo kakšna je vloga posameznikov in družbenih skupin pri zmanjševanju škodljivih vplivov na okolje.
• Na strokovno neoporečen, a razvojni stopnji otrok primeren način razlagati in pojasnjevati družbene, geografske in zgodovinske vsebine, ki jih obsegajo učni načrti za pouk temeljnih znanj iz družboslovja in poznavanja naravnega in družbenega okolja.

c. Refleksija:

• Zmožen/-na je zavedanja o pomenu družbenih, geografskih in zgodovinskih .dejavnikov za odnos ljudi na določenem ozemlju do okolja in posledic človekovih dejavnosti na prihodnji razvoj.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

• predavanja,
• računalniško podprto učenje (e-forumi, delavnice, preizkusi znanja itn.)
• skupinsko delo, delo v parih, individualno delo (naloge)
• problemsko učenje,
• seminarji,
• terensko delo v okviru laboratorijskih vaj.

21. Načini preverjanja znanja:

• pisni (kviz) in/ali ustni izpit 60%;
• ocena drugih oblik dela in sodelovanja v organiziranih oblikah dela 40 %.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

• LCD projektor, računalnik z dostopom do svetovnega spleta, globus, stenski zemljevid Slovenije.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj za geografijo,
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec za družboslovje z didaktiko družboslovja, oziroma za področje geografije.

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

• Sprotna samoevalvacija in evalvacija študentov.

Učni načrt pripravil: izr. prof. dr. Stanko Pelc.