Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: ZGODNJE POUČEVANJE SLOVENŠČINE KOT DRUGEGA/TUJEGA JEZIKA
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Vida Medved Udovič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
/

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent/-ka nadgrajuje teoretično in praktično usposabljanje za samostojno delo v prvem triletju devetletne osnovne šole:

• nadgrajuje spoznavanje vloge učitelja v razvoju sporazumevalne zmožnosti otrok v prvem triletju devetletne osnovne šole,
• razvija zanimanje za samostojno raziskovalno in svetovalno delo,
• na vajah se usposablja za samostojno pedagoško delo.

b. Splošne kompetence:

• Usvajanje strokovnega znanja in spretnosti s področja glotodidaktike, predvsem didaktike drugega/tujega jezika, ki bodo študentu/-ki omogočile smiseln diskurz tako na strokovnem kot na splošno družbenem področju ter oplemenitile strokovno delo.
• Seznanjanje z uporabo knjižničnih virov in elektronskih medijev ter s sodobnimi metodami in učnimi tehnikami za poučevanje drugega/tujega jezika ob upoštevanju komunikativnega pristopa.
• Širjenje splošne razgledanosti ter kritično presojanje pridobljenih informacij.

c. Predmetnospecifične kompetence:
Študent pridobi temeljna znanja s področja zgodnjega poučevanja in učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika. Seznani se s kontekstom zgodnjega učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika: J1, J2 in TJ, jezik v stiku, izvorni (materni) jezik. Seznani se z značilnostmi slovenskega jezika z vidika njegovega usvajanja kot drugega/tujega jezika ter prepoznavnostjo slovenskega jezika glede na druge jezike v luči medkulturnosti. Pozna značilnosti govorcev slovenščine kot drugega/tujega jezika in razvija tolerantnost do njih. Študent se seznani z načrtovanjem in izvajanjem pouka slovenščine kot drugega/tujega jezika v luči medkulturnosti. Usposobi se za zgodnje poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika otrok z različnih jezikovnih in kulturnih območij (tujci, priseljenci, pripadniki manjšin) ter spozna didaktične strategije za vključevanje teh otrok v učni proces z upoštevanjem medkulturnosti in tolerance. Spozna temeljno literaturo obravnavanega področja.

17. Opis vsebine

• Zgodnje poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika v luči medkulturnosti.
• Razvijanje sporazumevalne zmožnosti otrok v drugem/tujem jeziku s sodobnimi didaktičnimi strategijami in uporabo IKT tehnologije
• Šolska zakonodaja s področja poučevanja in učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika.
• Pedagoško delo v večkulturnem razredu.
• Književnost kot vir medkulturnosti in sredstvo za zgodnje poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika.
• Otroška igra kot vir medkulturnosti in sredstvo za zgodnje poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika.
• Vloga gledališča in igre vlog pri zgodnjem poučevanju in učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika.
• Izdelava jezikovnega portfolija in spremljanje otrokove sporazumevalne zmožnosti v drugem/tujem jeziku.

18. Literatura.

a. Osnovna literatura:

• BALOH, Barbara, KRANJC, Simona. Učenje, ustvajanje in seznanjanje z drugim jezikom v dvojezičnem okolju. V: KOVAČIČ, Kristina. Šest poučevalnih modelov za slovenščino v šolah in vrtcih v Furlaniji Julijski krajini : zgodnje učenje slovenskega jezika v jezikovno in narodnostno mešanem okolju Furlanije Julijske krajine. Trst: Deželni zavod za pedagoško raziskovanje v Furlaniji Julijski krajini: = IRRE Friuli Venezia Giulia, 2007, 2007, str. 20-29.
• BALOH, Barbara. Opismenjevanje v slovenščini kot drugem jeziku v osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom v Slovenski Istri. Sodob. pedagog., 2005, letn. 56, posebna izd., str. 160-173. letn. 10, št. 1, str. 29-34.
• ČOK, Lucija (1999): Učenje in poučevanje tujega jezika. Ljubljana, Pedagoška fakulteta, Koper, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije.
• FERBEŽAR, Ina (1999): Merjenje in merljivost v jeziku (Na stičišču jezikoslovja in psihologije: nekaj razmislekov). V: SRL 4, letnik 47.
• KRANJC, Simona (1996): Notranji in zunanji vplivi na slovnično zmožnost otrok v zgodnjem obdobju razvoja govora. V: Vidovič Muha, Ada (ur.): Jezik in čas. Zbornik. Razprave filozofske fakultete. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
• POGORELEC, Breda (1984): K vprašanju bilingvizma in diglosije iz slovenske izkušnje. V: Dvojezičnost, individualne in družbene razsežnosti, Ljubljana.
• Morato Vatovec, J., Vrčon Komel, M. (2004): Slovenščino imamo. Samostojni delovni zvezek za opismenjevanje in razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenščini v 2. razredu devetletne osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.
• PREBEG – VILKE, Mirjana (1995): Otrok in jeziki. Materinščina in drugi jeziki naših otrok. Ljubljana, Sanjska knjiga.

b. Dopolnilna literatura:

• BALOH, Barbara (1996): Položaj slovenščine pri pripadnikih italijanske narodnostne skupnosti v Slovenski Istri. Jezik in slovstvo, Letnik 41, 95/96, št.3.
• BALOH, Barbara. Slovenščina kot drugi jezik v šolah z italijanskim učnim jezikom v Slovenski Istri. V: MIKOLIČ, Vesna (ur.), MARC BRATINA, Karin (ur.). Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2005, str. 131-147, 295-296, graf. prikazi.
• BALOH, Barbara. Slovenščina kot drugi jezik v gimnaziji z italijanskim učnim jezikom. Slov. šoli, 2005,
• FERBEŽAR, Ina (1996/97): Jezikovno testiranje na tečajih slovenščine kot drugega/tujega jezika. V: Jezik in slovstvo, 42, 7.
• TITONE, Renzo (1993): Bilinguismo precoce ed educazione bilingue. Armando editore, Roma.
• Izbrana poglavja iz knjig ter članki iz revij k posameznim vsebinskim sklopom predmeta (bodo posredovani na samih predavanjih, seminarjih in vajah).

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:*

• Študent/-ka pozna temeljne dejavnike otrokovega razvoja.
• Pozna in upošteva ključne dejavnike, potrebne pri oblikovanju sodobnih poučevalnih modelov slovenščine kot drugega/tujega jezika na zgodnji stopnji učenja (v predšolskem obdobju in v 1. obdobju devetletke)
• Pozna kriterije, ki določajo sodobne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na cilje in standarde znanja slovenščine kot drugega/tujega jezika v 1. obdobju devetletke.

b. Uporaba:*

• Sposoben/-na je učinkovito izpeljati poučevalne modele za razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenščini na zgodnji stopnji učenja.
• Zna načrtovati letno pripravo in učno uro ter ju smiselno prilagajati otrokovim zmožnostim, potrebam ter zastavljenim ciljem.

c. Refleksija:*

• Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika glede na sodobne pristope učenja jezikov v zgodnjem šolskem obdobju.
• Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi praktičnega dela z otroki in sodelovanja z učiteljem/-ico prvega jezika.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja
Predavanja, seminarji, projektno delo, igra vlog, individualni študij predpisane literature, individualna in/ali skupinska izdelava seminarja, individualne in skupinske konzultacije, individualna evalvacija in refleksija lastnega dela, izdelava portfolija.

21. Načini preverjanja znanja:

• pisni/ustni izpit izpit (60% ocene),
• opravljen nastop (20% ocene),
• seminarska naloga: pisni del, ustna predstavitev in pisna refleksija (20% ocene),

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine:
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Predavalnica opremljena s sodobno AV in IKT tehnologijo.


24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• habilitiran visokošolski učitelj,
• habilitiran visokošolski sodelavec.

Evalvacija

25. Metode in oblike evalvacije.:

• samoevalvacija ob zaključku,
• študentska anketa.

Učni načrt je pripravila: asist. mag. Barbara Baloh