Razredni pouk

Likovna didaktika 1

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: LIKOVNA DIDAKTIKA 1
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Matjaž Duh
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 7.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

seminar (SE)

15

0,5

učitelj ali sodelavec

seminarske vaje (SV)

15

0,5

sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

projektna naloga (PN)

30

1

izpit in priprava na izpit (PI)

45

1,5

Seminarsko delo (likovna mapa) (SD)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • opravljeni predmeti: Teorija likovnosti, Didaktika, Pedagoška psihologija
  • priporočeni predmeti: Sociologija vzgoje
  • vpis v letnik


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent/-ka pozna in razume didaktične zakonitosti učnega procesa in posebnosti medsebojnega delovanja dejavnikov pouka ter taksonomijo učnih ciljev. Usposobi se za artikuliranje pouka likovne vzgoje po posameznih stopnjah učnega procesa, za povezavo procesa načrtovanja, medpredmetnega povezovanja, izvajanja in vrednotenja pouka, za kritično analizo likovno didaktičnih vidikov pouka in raziskovanje likovno didaktičnih vsebin ter vgrajevanje didaktičnih inovacij v lastno pedagoško prakso.

b. Splošne kompetence:

  • Razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter splošnega in didaktičnega znanja.
  • Sposobnost komuniciranja, sodelovalno/timsko delo.
  • Fleksibilna uporaba znanja v praksi.
  • Sposobnost za upravljanje s časom, za samostojno načrtovanje, samokontrola izvanja načrtov.
  • Poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika, organizacijske in vodstvene sposobnosti.
  • Poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, multikulturnost.
  • Poznavanje in razumevanje vzgojnih in izobraževalnih konceptov.


c. Predmetnospecifične kompetence*:

  • Sintetično, analitično in ustvarjalno reševanje likovno didaktičnih problemov,
  • Fleksibilno povezovanje znanja in pedagoške prakse,
  • Razumevanje kurikularne teorije ter splošnega in didaktičnega znanja prvega in drugega vzgojno- izobraževalnega obdobja,
  • Interdisciplinarno povezovanje vsebin različnih predmetnih področij,
  • Načrtovanje strategij reševanja likovnih problemov ter poučevanja/učenja glede na učenčeve individualne likovne zmožnosti,
  • Razumevanje in izbira primernih učnih metod, oblik dela, učnih sredstev, likovnih materialov in motivov za motiviranje učencev.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:
Cilji in naloge likovne vzgoje v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Taksonomske stopnje za afektivno, psihomotorično in kognitivno področje. Učni proces in učenec aktivni graditelj sistema teoretičnega in praktičnega znanja.
Strategija načrtovanja pouka likovne vzgoje: učno-snovno, učno-ciljno načrtovanje ter problemsko in procesno načrtovanje. Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega procesa – teoretična in materialna priprava na pouk, načrtovanje problemskih likovnih nalog, likovnih motivov in tehnik, likovna izrazna sredstva in oblikovalna načela, učne metode in oblike dela, učna sredstva in pripomočki, vrste učnih ur. Medpredmetno povezovanje. Vrednotenje in ocenjevanje dosežkov učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (opisno ocenjevanje).

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • Butina, M. (1999). Mala likovna teorija. Ljubljana, Debora.
  • Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana, Debora.
  • Tacol, T. (1999). Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog, Izbrana poglavja iz likovne didaktike. Ljubljana, Debora.
  • Revija Likovna vzgoja. Ljubljana, Debora.
  • Arnheim, R. (1965). Art and visual perception. a psychology of the creative eye. Berkeley, University of California Press (srhrv. prev. Umetnost in vizuelno opažanje. Beograd, Univerzitet umetnosti, 1987).
  • Arnheim, R. (1969). Visual thinking. Berkeley, University of California Press.(srhrv. prev. Vizuelno mišljenje, Beograd, Univerzitet umetnost, 1985).


b. Dodatna literatura*:

  • Butina, M. (2000). MALA LIKOVNA TEORIJA. Ljubljana, Debora.
  • Didek, Z. (1982). Raziskovanje oblikotvornosti, Ljubljana, DDU Univerzum.
  • Kraguljac, M., Karlavaris, B. (1970). Estetsko procenjivanje u osnovnoj školi. Beograd, Umetnička akademija.
  • Arnheim, R. (1981). Umetnost i vizuelno opažanje. Beograd, Univerzitet umetnosti.
  • Arnheim, R. (1985). Vizuelno mišljenje. Beograd, Univerzitet umetnosti.
  • Butina, M. (1997). Uvod v likovno oblikovanje. Ljubljana, Debora.
  • Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana, Debora.


19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*
Študent/-ka pozna in razume taksonomske stopnje različnih področij učenčeve osebnosti, vsebinske in didaktične posebnosti pouka likovne vzgoje, strategijo načrtovanja pouka likovna vzgoje, posebnosti likovne ustvarjalnosti učencev v učnem procesu likovne vzgoje, uspešno interakcijo v učnem procesu likovne vzgoje, uporabo učinkovitih didaktičnih sredstev in različne pristope v učnem procesu likovne vzgoje. Razume tudi specifičnosti vrednotenja likovnih izdelkov, umetnin in zapisovanja dosežkov (opisno).

b. Uporaba:*
Študent/-ka načrtuje likovne problem in likovne naloge glede na starostno stopnjo učencev, pri izvajanju pouka motivira učence v učnem procesu, pripravi nazorna didaktična učna sredstva in uporabi primerne metode in oblike dela in in ustvarjalno organizira posamezne korake učnega procesa. Kritično vrednoti likovne izdelke učencev, uporabne predmete in likovno problematiko v okolju. Likovna in didaktična znanja uporabi pri pripravi seminarskih in projektnih nalog.

c. Refleksija:*
Študent/-ka na osnovi razumevanja teoretskih pogledov kritično ovrednoti skladnost med teoretičnimi načeli in izhodišči ter izpeljavo teh konceptov v praksi.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
Predavanja, seminarji, raziskovalni seminarji, individualne naloge, referati, koreferati, diskusija, portfolijo, konference, hospitacije, nastopi, pedagoška praksa.

21. Načini preverjanja znanja:
Projektna naloga, poročilo o opravljenih vajah, poročilo o praksi, portfolio, pisni/ustni izpit; od 6-10 pozitivno,1-5 negativno, opravi/ni opravil.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Pribor za tiskanje (valjček, lopatke, plošča), grafična stiskalnica (preša), peč za žganje gline.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Samoevalvacija, anketa.

Učni načrt pripravili: doc. dr. Tonka Tacol, doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez

icon open book

Novice

19. apr. | Novice

MeetUP 2024 okrepil povezanost Alumni UP skupnosti

V četrtek, 18. aprila 2024, se je v avli UP FAMNIT odvilo letno srečanje alumnov Univerze na Primorskem – Alumni MeetUP, ki ga je letos zaznamovala prva podelitv nagrad in priznanj Alumni UP.

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

16. apr. | Novice

Rdeča nit druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju bo ...

V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja moramo učence vseh starosti spodbujati pri razvoju znanj in spretnosti, da se bodo lahko učinkovito spoprijeli s podnebno krizo in ostalimi izzivi prihodnosti. Pri tem pa imajo ključno vlogo prav učitelji, katerim je Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju tudi posvečena.

icon arrow more

Dogodki