Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: IZOBRAŽEVALNA TEHNOLOGIJA
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Andreja Istenič Starčič
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: Obvezni
9. Letnik študija: 1
10. Semester: 2
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13.  Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): 

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo: 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Ni zahtevano predznanje.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Razvoj kompetenc za avtonomno uporabo izobraževalne tehnologije pri poučevanju in lastnem strokovnem razvoju.

b. Splošne kompetence:

• Informacijska pismenost.
• Sodelovalno/timsko delo in komuniciranje in sodelovanje na daljavo s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih področij.

c. Predmetnospecifične kompetence*:

• Kompetence za uporabo izobraževalne tehnologije za spodbujanje ustvarjalnega reševanja problemov, negovanje radovednosti otrok in spodbujanje raziskovanja učenju.
• Kompetence za oceno potreb otroka oz. skupine ob upoštevanju fizičnih, socialnih, kulturnih in tehnoloških dejavnikov za uporabo izobraževalne tehnologije.
• Kompetence za načrtovanje in priprava didaktičnega gradiva.
• Kritično vrednotenje in analiza socialnih, etičnih, zdravstvenih in zakonskih vidikov uporabe izobraževalne tehnologije tudi za otroke s posebnimi potrebami.
• Sposobnost uporabe ustreznih evalvacijskih strategij izobraževalne tehnologije pri učenju na razredni stopnji.
• Kompetence za načrtovanje in usmerjanje lastnega strokovnega razvoja ob podpori informacijsko-komunikacijske in izobraževalne tehnologije in vseživljenjsko izobraževanje s posebnim.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

• Pojmi in teorije na področju izobraževalne tehnologije in informacijsko-komunikacijske tehnologije.
• Zgodovinski razvoj izobraževalne tehnologije in spremembe, ki jih je spodbudila informacijsko-komunikacijska tehnologija.
• Taksonomije izobraževalne tehnologije.
• Oblike sodobne izobraževalne tehnologije in njihove uporabe v Sloveniji, Evropi in v svetu.
• Psihosocialni in kulturni dejavniki pri vključevanju izobraževalne tehnologije in medijev v procesih vzgoje in izobraževanja.
• Didaktična načela, oblike in metode pri delu z izobraževalno tehnologijo.
• Oblike in značilnosti elektronske komunikacije in njihova uporaba v vzgoji in izobraževanju ter multimodalno komuniciranje.
• Načrtovanje in izvedba vzgojno-izobraževalnega procesa ob podpori izobraževalne tehnologije.
• Uporaba izobraževalne tehnologije v posameznih etapah pouka.
• Načrtovanje in priprava vzgojno izobraževalnega učnega gradiva za poučevanje z izobraževalno tehnologijo (tudi ob sodelovanju v več-disciplinarnih timih).
• Uporaba elektronskih baz strokovnega in učnega gradiva.
• Standardi za poučevanje in učenje z izobraževalno tehnologijo.
• Uporaba ustreznih evalvacijskih strategij pri poučevanju in učenju z izobraževalno tehnologijo.
• Uporaba kvalitativnih in kvantitativnih pristopov raziskovanja poučevanja in učenja z izobraževalno tehnologijo.
• Socialni, etični, zdravstveni in zakonski vidiki uporabe izobraževalne tehnologije tudi za otroke s posebnimi potrebami.
• Učinki izobraževalne tehnologije in medijev na enake možnosti, upoštevanje različnosti in večkulturnosti v vzgoji in izobraževanju.
• Uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih in izobraževalnih tehnologij pri lastnem strokovnem razvoju in vseživljenjskem izobraževanju ter sodelovanju v strokovnih skupnostih (na nacionalni in mednarodni ravni).

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Alerby, E., Istenič Starčič, A.. (2007). Some notes on the meaning of computers in schoolchildren's life: A study of school children creative expressions of their use of computers. Computer Assisted Learning 07. Development, Disruption & Debate. Abstract book. Oxford: Elsevier.
• Cencič, M., Cotič, M., Istenič Starčič, A., Medved Udovič, V. (ur.) (2007). Raziskovalni pogledi na razvijanje pedagoške prakse. Primeri raziskav pedagoških delavcev. Koper: Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper.
• Kress, G. (2004). Learning, a Semiotic View in the Context of Digital Technologies. In: Brown, A., Davis, N. (eds.). Digital Technology, Communities and Education. London: Routledge. 86-97.
• Istenič Starčič, A. (2005). Sodelovalno učenje pri uporabi računalnika na predmetni stopnji OŠ. Pedagoš. obz., 20/2, 69-74.
• Roblyer, M.D. (2006). Integrating Educational Technology into Teaching. Pearson Education.
• Cordes, C., Miller, E. (ur). A critical look at computers in Childhood. (2000). College Park Allience for Childhood.
• Chang, C., Chen, J. (2006). Using computers in early childhood clasrooms. Teachers attitudes, skills and practice. Journal of early childhood research 4/2. 169.188.

b. Dopolnilna literatura*:

• Istenič Starčič, A. (2007). E-portfolijo – učenje v skupnosti. V: Vonta,T. Istenič Starčič, A. (ur). Mentorstvo v profesionalnem razvoju učitelja in vzgojitelja. Koper: Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper.
• Istenič Starčič, A. (2007). Razvoj IKT kompetenc med »generičnim« in »predmetno-specifičnim« znanjem. Raziskovalni pristop pri strokovnem razvoju učitelja v spletni skupnosti praktikov. V: Cencič, M. (ur). Raziskovalni pogledi na razvijanje pedagoške prakse. Izbrana pedagoška področja. Koper: Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper.
• Journal of Computer Assisted Learning (ur. Charles Crook), Blackwell Publishing.
• Computers in Education (ur. Rachelle S. Hellerm Jean D.M. Underwood) Elsevier.

c. Dodatna literatura*: /

19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*
Študent/ka:

• pozna osnovne pojme, teorije in taksonomije na področju izobraževalne tehnologije,
• pri delu z izobraževalno tehnologijo upošteva socialne, etične, zdravstvene in zakonske vidike uporabe izobraževalne tehnologije tudi za učence s posebnimi potrebami,
• pozna primerne pristope in strategije uporabe didaktičnih načel, oblik in metod pri delu z izobraževalno tehnologijo,
• pozna standarde in evalvacijske strategije za uporabo izobraževalne tehnologije,
• pozna metode raziskovanja pedagoškega dela z izobraževalno tehnologijo.

b. Uporaba:*
Študent/ka:

• načrtno vključuje izobraževalno tehnologijo v vsakodnevno delo z učenci,
• načrtuje in pripravlja preprosto didaktično gradivo,
• uporablja sodobno informacijsko-komunikacijsko in izobraževalno tehnologijo pri lastnem strokovnem razvoju in vseživljenjskem izobraževanju.

c. Refleksija:*
Študent/-ka na osnovi razumevanja teoretskih pogledov kritično ovrednoti skladnost med teoretičnimi načeli in izhodišči ter izpeljavo teh konceptov v praksi – študij primerov sodobne izobraževalne tehnologije in oblikovanje modela uporabe izobraževalne tehnologije za izbran vzgojno-izobraževalni položaj.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

• predavanja, laboratorijske vaje, projektna naloga, nastopi, študij literature in virov, domače naloge.

21. Načini preverjanja znanja:

• pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema),
• ustni izpit,
• ocena projektne naloge.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Po en računalnik na 2 študenta.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec
• 1 laborant za delo v računalnici

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije:
Redna letna samoevalvacija – študentska anketa o pedagoškem delu učiteljev, mesečna evalvacija z vprašalniki za oceno lastnega študijskega dela in dosežkov ter ocena dela učitelja in sodelavca.

Učni načrt pripravila: doc. dr. Andreja Istenič Starčič