Pedagogika
Vzgoja z mediji in za medije
Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Vzgoja z mediji in za medije
2. Koda predmeta:
3. Nosilka predmeta: prof. dr. Andreja Istenič Starčič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski
Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Edukacijske vede
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: 1. stopnja, univerzitetni
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 4.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:
Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):
Oblika izvedbe | Število ur | Število KT | Izvajalec |
predavanja (P) | 30 | 1 | učitelj |
seminarske vaje (SV) | 30 | 1 | sodelavec, laborant |
laboratorijske vaje (LV) | 15 | 0,5 | sodelavec, laborant |
SKUPAJ | 75 | 2,5 |
Samostojno študentovo delo:
Oblika aktivnosti | Število ur | Število KT |
projektna naloga (PN) | 30 | 1 |
študij literature in virov (ŠL) | 45 | 1,5 |
izpit in priprava na izpit (PI) | 30 | 1 |
SKUPAJ | 105 | 3,5 |
Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v letnik
16. Učni cilji predmeta in kompetence:
Cilji:
- Študent/-ka spoznava zakonitosti delovanja medijev, vpliva medijev v družbi s posebnim ozirom na vpliv, ki ga imajo mediji na otroke in mladostnike ter na različne družbene skupine. S proučevanjem vpliva medijev na množično kumuniciranje, množično kulturo, življenjske stile in vedenjske vzorce, ter druge povezane pojave študent/ka spoznava različne modele medijskega opismenjevanja ter njihove učinke. Spoznava pristope kritične refleksije medijskih vsebin in lastnega medijskega ustvarjanja.
Splošne kompetence:
- Razvijanje zmožnosti za iskanje, kritično izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed neskončnih možnosti, ki jih ponujajo sodobni mediji.
- Vključevanje informacijsko-komunikacijske tehnologije in pri učečih razvijanje informacijske pismenosti.
Predmetnospecifične kompetence*:
- Konceptualno razumevanje področja medijske vzgoje ter pridobitev praktičnih znanj za poučevanje medijske vzgoje.
- Razvijanje medijskega opismenjevanja otrok, mladostnikov in različnih družbenih skupin.
- Poznavanje socialnih, etičnih, zdravstvenih in zakonskih vidikov uvajanja informacijsko-komunikacijskih tehnologij in medijev v učenje in poučevanje.
- Poznavanje metod analize sodobnih medijskih praks in medijskih tekstov in proučevanje primerov različnih medijev in medijskih žanrov.
Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
- Opredelitev temeljnih pojmov in teorij na področju vpliva medijev in medijske vzgoje.
- Komparativna analiza pedagoških pristopov na področju medijske vzgoje za otroke in mladostnike ter različne družbene skupine.
- Zgodovinski pregled medijev in s posebnim ozirom na vlogo medijev v izobraževanju.
- Analiza družbeno-kulturnih pojavov in procesov povezanih za internetom kot so npr. konstituriranje področja javnega na internetu, vzpostavljanje občestev/skupnosti na internetu, spreminjanje narave medijev množičnega komuniciranja.
- Vloga medijev v procesih vzgoje in izobraževanja: vpliv medijev na razvoj otroka in mladostnika, družbeno kritični vidik uporabe izobraževalne tehnologije v procesih vzgoje in izobraževanja.
- Socialni, etični, zdravstveni in zakonski vidiki uvajanja informacijsko-komunikacijskih tehnologij in medijev v učenje in poučevanje.
- Učinki uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij na enake možnosti, upoštevanje različnosti in večkulturnosti v vzgoji in izobraževanju.
- Konceptualizacija medijske pismenosti in pristopi pri razvijanju medijske pismenosti otrok, mladostnikov ter različnih družbenih skupin.
- Metode analize sodobnih medijskih praks in medijskih tekstov in proučevanje primerov različnih medijev in medijskih žanrov.
18. Literatura:
Osnovna literatura:
- Thoman, E., Jolis, T. (2005). Literacy for the 21st Century. An Overviev & Orientation Guide to Media Liceracy Education. Critical thinking / Creative communication. CML:Media Kit.
- Mackay, H., O'Sullivan, T. (ur.) (1999). The media reader: Continuity and transformation. London: SAGE, Open University).
- Hacker, K., van Dijk, J. (ur.) (2000). Digital democracy. London: SAGE.
- Computer media and communication. A reader. (1999). Oxford: Oxford University press.
Dopolnilna literatura*:
- Kress, G. (2004). Learning, a Semiotic View in the Context of Digital Technologies. In: Brown, A., Davis, N. (eds.). Digital Technology, Communities and Education. London: Routledge. 86-97.
- Vogrinec, J. (1995). Televizijski gledalec. Ljubljana: ŠKUC, ZIF FF.
- Istenič Starčič, A. (2001). CMC - an oral-friendly written communicational technology : the calenge of teacher's role in the computer mediated learning. V: KOZŁOWSKA, Anna (ur.), KOŽUH, Boris (ur.). The quality of education in the light of educational challenges and rendencies of the third millennium. Częstochowa: Wydawnictwo Wyższej szkoły pedagogicznej w Częstochowie, str. 11-33.
- Alerby, E., Istenič Starčič, A.. (2007). Some notes on the meaning of computers in schoolchildren's life: A study of school children creative expressions of their use of computers. Computer Assisted Learning 07. Development, Disruption & Debate. Abstract book. Oxford: Elsevier.
Dodatna literatura*: /
19. Predvideni študijski dosežki:
Znanje in razumevanje:*
- Študent/-ka pozna vlogo medijske vzgoje za različne razvojne stopnje in različne družbene skupine.
- Pozna in upošteva ključne dejavnike, potrebne za oblikovanje sodobnih poučevalnih modelov medijske vzgoje
- Pozna pojme in teorije vpliva medijev ter z njimi povezanih družbenih pojavov in sistemov.
Uporaba:*
- Sposoben/-na je učinkovito izpeljati poučevalne modele medijske vzgoje tako za otroke in mladostnike kakor tudi za različne družbene skupine.
- Zna načrtovati različne metode za razvijanje medijske pismenosti s posebnim poudarkom na metode kritične refleksije medijskih praks in sporočil.
- Uporablja različne metode za razvijanje kompetenc lastne medijske ustvarjalnosti.
Refleksija:*
- Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poučevanje vzgoje za medije glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke učečih. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega pedagoškega.
Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja: predavanja, laboratorijske vaje, projektna naloga, študij literature in virov, domače naloge
21. Načini preverjanja znanja:
- pisni izpit (lahko se nadomesti z dvema kolokvijema),
- ustni izpit,
- ocena projektne naloge in domačih nalog
Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.*
- V skladu z veljavnimi normativi.
23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Računalniška učilnica.
24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*
- 1 habilitiran visokošolski učitelj in
- 1 habilitiran visokošolski sodelavec
- 1 laborant za laboratorijsko delo v računalnici
Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Metode in oblika evalvacije: redna letna samoevalvacija – študentska anketa o pedagoškem delu učiteljev, mesečna evalvacija z vprašalniki za oceno lastnega študijskega dela in dosežkov ter ocena dela učitelja in sodelavca.
Učni načrt pripravila: doc. dr. Andreja Istenič Starčič
Novice
20. nov. | Novice
Pogledi v mladinsko književnost Branke Jurca
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so s simpozijem, na katerem sta sodelovali tudi dr. Barbara Zorman in dr. Vladka Tucovič Sturman z UP PEF, obeležili 110. obletnico rojstva Branke Jurca.
19. nov. | Novice
Novinarsko srečanje ob 50. obletnici Pedagoške fakultete v Kopru
V torek, 19. novembra 2024, je v sejni sobi na UP PEF potekala novinarska konferenca ob 50. obletnici Pedagoške fakultete v Kopru.
15. nov. | Novice
Dan eksperimentov na UP PEF
Dogodki
20. nov. - 22. nov. | Dogodek Koper
Študij v Sloveniji
20. nov. - 2. dec. | Dogodek Koper
Jože Ciuha: Razstava risb in grafik
21. nov. | Dogodek Koper