Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Alternativni likovni pristopi
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: podiplomski magistrski študijski program 2. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 1. ali 2.
10. Semester: 2., 3. ali 4.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:

• ob praktičnem delu spoznavajo gradiva, načine oblikovanja ter manj poznane likovne tehnike;
• razvijajo delovne sposobnosti ob uporabi materialov,orodij ter delovnih postopkov;
• se seznanijo z osnovami in pomenom delovne terapije ter motivacije h kreativnosti;
• spoznavajo in uporabljajo alternativne pristope za likovne dejavnosti otrok in mladostnikov;
• razvijajo imaginacijo in iščejo nove pristope za približevanje likovnoizraznega sveta otrokom in mladostnikom.

b. Splošne kompetence:

• oblikovanje varnega in spodbudnega učno okolje, v katerem se učenci počutijo sprejete, in se ceni različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost;
• obvlada temeljnih načel in postopkov za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa;
• upoštevanje razvojne značilnosti učencev ter zakonitosti in dejavnike uspešnega učenja pri načrtovanju in izvajanju pouka.

c. Predmetnospecifične kompetence*:

• uporaba sodobnih likovno-ustvarjalnih pristopov pri oblikovanju likovnih rešitev;
• poznavanje in razumevanje likovno teoretskih konceptov in zakonitosti likovnega jezika;
• poznavanje in razumevanje alternativnih pristopov za likovne dejavnosti otrok, mladostnikov ter integriranih posameznikov.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
Likovni jezik. Informacija in sporočilnost, verbalno in neverbalno izražanje. Oblikovalna področja. Likovna izrazna sredstva in oblikovalna načela. Likovni materiali in pripomočki – alternativne, sodobne likovne tehnike. Osnovne teoretične in praktične zakonitosti likovnega jezika. Predstavitev projektov ter predstavitev raziskovalnih nalog. Osnove delovne terapije. Načrtovanje likovnih dejavnosti. Vizualna kultura.

18. Literatura
a. Osnovna literatura:

• Itten, J. (1987): Design and form. London: Thames and Hudson.
• Berce, H.(1984). Likovna vzgoja od 1. do 4. Razreda. Ljubljana: Zavod za šolstvo SRS
• Duh, M. (2003): Likovno vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole: priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Rokus.
• Gorjup, T. (1999). Likovne zakonitosti in aktivnosti delovne terapije. Ljubljana : DZS.
• Karlavaris, B., Berce Golob, H. (1991). Likovna vzgoja, priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

b. Dopolnilna literatura*:

• Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana: Debora.
• Butina, M. (1997). Uvod v likovno oblikovanje. Ljubljana: Debora.
• Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana: Debora.
• Vreg, F. (1990): Demokratično komuniciranje. Maribor: Obzorje.
• (1998). Delovna terapija in kvaliteta življenja, Letni posvet delovnih terapevtov Slovenije, Zbornica delovnih terapevtov Slovenije, Ljubljana.

c. Dodatna literatura*:

• Brnik, S., Hudoklin Š., V., Štular, H. (1979). Likovna umetnost. Leksikoni Cankarjeve založbe.
• Debecki, J. (et al.) (1998). Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti. Ljubljana: Modrijan.
• Revija Likovna vzgoja, Ljubljana: Debora.
• Šuštaršič, N.(2004). Likovna teorija, učbenik za umetniške gimnazije likovne smeri od 1. do 4. letnika, Ljubljana: Debora.
• Kranjc, M., Gerlovič A., Berce, H.(1982). Od risanja do likovne vzgoje. Ljubljana: Slovenski šolski muzej.

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:*
Študent/-ka ob praktičnem delu pozna gradiva, načine oblikovanja ter manj poznane likovne tehnike. Pozna uporabo materialov,orodij ter delovnih postopkov. Pozna pomen in možnosti pri delu z otroki in mladostniki. Je usposobljen/a za razvijanje delovnih sposobnosti otroka ter za usmerjanje v poklice s pomočjo raznih izraznih področij. Pozna osnove in pomen delovne terapije ter motivacije h kreativnosti. Pozna in uporablja alternativne pristope za likovne dejavnosti otrok in mladostnikov.

b. Uporaba:*
Pri predmetu študent/-ka razvija lastne ustvarjalne sposobnosti za likovno izražanje preko razumevanja pojmov teorije likovne umetnosti. Izbira likovno strokovno literaturo. Išče možnosti in prenaša individualne likovne izkušnje v delovno okolje. Uporablja in išče nove možnosti uporabe sodobnih ter alternativnih likovnih strategij, orodji, izraznih sredstev. Odpira problemska vprašanja, dileme in nakazuje probleme (produktivna vprašanja). Različne teoretske koncepte uporabi za analizo študije primerov prakse. Znanja, pridobljena pri predmetu, uporabi pri pripravi seminarskih in projektnih nalog.

c. Refleksija:*
Študent/-ka samostojno uporabi védenja in znanja (misli, čustva, poglede, stališča, likovne zmožnosti), prepoznava težave in individualne potrebe, se ozavešča o trajnosti izobraževanja (vseživljenjsko učenje), samokritičnosti in usmerjanja v ustvarjalne besedne in likovne rešitve (interakcija, diskusija, razumevanje, spodbujanje likovnega mišljenja), oblikovanje samopodobe, izgrajuje osebnostni in strokovni razvoj za izpeljavo konceptov v praksi.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Predavanja, seminarji, laboratorijske vaje, individualne ali skupinske projektne naloge, referati, diskusija, portfolijo.

21. Načini preverjanja znanja:
Projektna naloga, portfolio, pisni/ustni izpit.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.*
Zaradi narave dela so priporočene manjše skupine v skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z avdiovizualno opremo, učilnica za praktične aktivnosti ter računalniška učilnica.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec.

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.

• samoevalvacija;
• anketa.

Učni načrt pripravili: doc. dr. Beatriz Tomšič Čerkez, Eda Patru, pred., Lara Kobal, asist.