Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Zunanje – terensko poučevanje družboslovja
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Stanko Pelc,
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3. ali 4.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• ni posebnih zahtev

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Udeleženci spoznavajo različne oblike dela zunaj učilnice in se usposobijo za izvajanje pouka družboslovnih vsebin zunaj učilnic, pa najsi gre za pouk na dvorišču vrtca, za pouk, ki se izvaja na sprehodu v bližnji okolici ali pa za ekskurzijo in pouk, ki poteka v centrih za šolske in obšolske dejavnosti oziroma v drugih ustanovah, ki organizirajo različne oblike letovanja in z njim povezanega izobraževanja predšolskih otrok. V okviru predmeta si oblikujejo zavest o pomenu izkušenjskega učenja v avtentičnem okolju in o učenju in poučevanju zunaj učilnic nasploh, s posebnim poudarkom na učenju in poučevanju v naravi oziroma na terenu.


b. Splošne kompetence:

• Zmožnost razvijanja in razumevanja osnovnih pedagoških konceptov in zakonitosti njihovega razvoja in delovanja.
• Zmožnost kritične presoje obstoječe prakse, politike in raziskovanja zgodnjega učenja.
• Zmožnost sodelovanja ter vodenja timskega in samostojnega dela.
• Zmožnost načrtovanja in izpeljave projektov ter predstavljanje lastnih dosežkov in spoznanj v različnih oblikah.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• Zmožnost razvijanja in razumevanja koncepta pouka v naravi in na terenu nasploh ter poznavanje in razumevanje zakonitosti njegovega razvoja in delovanja.
• Zmožnost kritične presoje koncepta in prakse pouka v naravi in na terenu ter s tem povezane politike in raziskovanja tovrstnega delovanja v okviru zgodnjega učenja in poučevanja.
• Zmožnost pripravljanja, vodenja in analiziranja različnih oblik poučevanja zunaj učilnice ter zmožnost refleksije v zvezi s prednostmi, slabostmi in nevarnostmi, ki so povezane s temi oblikami pedagoškega dela.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
Pomen učenja zunaj učilnice za pridobivanje znanja in kompetenc ter za otrokov celostni razvoj.

• pomen povezan s stikom z naravo in družbenim ter naravnim okoljem otrok
• pomen povezan z razvojnimi značilnostmi otrok in z njihovim celostnim razvojem
• pomen povezan z vzpodbujanjem ustvarjalnosti in iznajdljivosti
• pomen povezan z učinkovitostjo pridobivanja novega znanja in kompetenc
• Učinkovito izvajanje pouka zunaj učilnice.
• fizične in organizacijske zahteve in omejitve
• od igre k učenju in nazaj – (igra je učenje in učenje naj bo igra)
• primernost različnih družboslovnih tem za pouk in učenje zunaj učilnice
• primernost različnih naravnih in družbenih okolij za pouk in učenje zunaj učilnice
• Oblike izvajanja pouka zunaj učilnice.
• učenje in poučevanje na območju vrtca in zunaj (igrišče – zunanje učilnice)
• učenje in poučevanje s krajšimi izleti v bližnjo okolico vrtca in obiski oseb in ustanov v tej okolici – terensko spoznavanje domače pokrajine, njenega družbenega ustroja in preteklega razvoja
• organiziranje preprostega raziskovalnega projektnega dela v okolici vrtca in vzpostavljanje vezi z družbenim okoljem preko raziskovanja in predstavljanja svojih ugotovitev 8rezultatov dela)
• organiziranje krajših in daljših strokovnih ekskurzij – vsebinski in organizacijski vidik
• tematsko obarvani dnevi dejavnosti, ki se izvajajo zunaj učilnic
• organiziranje izobraževalne dejavnosti za otroke v naravnem in družbenem okolju v času bivanja zunaj domačega okolja (vrtec v naravi in letovanje, taborjenje ipd.)

18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
Jan Faletič, N. (2004): Ekskurzija in terensko delo pri zgodovini v osnovni šoli : diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani Filozofska Fakulteta.
Godnov, J., Brinovec, S., Lovrenčak, F. (1992): Terensko delo : pedagoška delavnica. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 87 str.


b. Dopolnilna literatura:
Mosbruker, M. (1999): Ekskurzije v luči sodobnih konceptov izobraževanja. V: Vzgoja in izobraževanje, Letn. 30, št. 3 (1999), str. 54-58.
Spletne strani z ustreznimi vsebinami kot npr.:
http://www.ltscotland.org.uk/takinglearningoutdoors/ (nov. 2008)
http://www.ericdigests.org/1999-3/outdoor.htm (nov. 2008)
http://www.snh.org.uk/pdfs/publications/education/ocreportwithendnotes.pdf (nov. 2008)

c. Dodatna literatura:
Dežman, S. (1999): Pouk geografije v učilnici v naravi. V: Geografija v šoli, Letn. 8, št. 1-2, str. 2-6.
Lepoša, R., (1999): Domačo pokrajino spoznavajmo na terenu. V: Geografija v šoli. - Letn. 8, 1-2, str. 39-44.
Davies, C. A. (1999): Reflexive ethnography : a guide to researching selves and others. London ; New York: Routledge,. - VIII, 257 (ASA research methods in social anthropology).
Stine, S. (1997). Landscapes for learning : Creating outdoor environments for children and youth. New York: J. Wiley & Sons.

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:
Študent/ka:

• pozna in razume pomen pouka in učenja zunaj učilnice z raznih vidikov,
• pozna različne oblike učenja in poučevanja družboslovnih vsebin zunaj učilnice ter razume v čem so prednosti in slabosti take oblike dela,
• pozna pravila in napotke za organiziranje izobraževalne dejavnosti zunaj učilnice.

b. Uporaba:
Študent/ka:

• zna načrtovati kurikul z vidika prednosti, ki jih omogočajo oblike pouka zunaj učilnice,
• zna izbrati tiste družboslovne teme, ki so primerne in ustrezne za izvajanje pouka zunaj učilnice,
• zna načrtovati vsebinsko in tehnično izvedbo pouka družboslovnih vsebin zunaj učilnice.

c. Refleksija:
Študent/ka:

• je zmožen/zmožna ovrednotiti pomen in prednosti posameznih oblik učenja in poučevanja zunaj učilnice,
• je zmožen/zmožna ovrednotiti koristi in prednosti poučevanja in učenja družboslovnih vsebin zunaj učilnice z vidika celostnega razvoja otroka.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:

• predavanja,
• skupinsko projektno delo,
• sodelovalno učenje,
• izkustveno učenje,
• e-učenje (samostojni študij e-gradiv, izdelava in oddaja kratkih nalog, reševanje kvizov, izmenjava mnenj v okviru tematskih forumov, sodelovanje skupin s pomočjo klepetalnic ipd.),
• samostojni študij literature,
• terensko delo ter izdelava in izpeljava različnih oblik poučevanja zunaj učilnice.

21. Načini preverjanja znanja:
pregledni kviz v e-okolju 20% končne ocene
sodelovanje v forumih 10% končne ocene
sodelovanje pri skupinskih nalogah 10% končne ocene
izdelava individualnih nalog 30% končne ocene
ustni izpit ali krajša seminarska naloga z nastopom 30% končne ocene

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine
Skladno z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Izvajanje dela predmeta na terenu zahteva kritje stroškov za prevoze, prenočevanje in druge s terenskim delom in ekskurzijami povezane stroške, ki jih krijejo študenti sami.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

• 1 habilitiran visokošolski učitelj
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije

• Pogovor s študenti
• Anketa o kakovosti
• Analiza uspešnosti študentov

Učni načrt pripravil: izr. prof. dr. Stanko Pelc