Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Letne aktivnosti v naravi
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Rado Pišot
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3. ali 4.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent:

• poglobi in praktično preveri znanja, ki jih je pridobil pri ostalih predmetih;
• povezujejo teorijo s prakso, med vsebinami programa, predvidenega v predmetniku;
• pridobijo znanja in sposobnosti za odgovorno usmerjanje posameznika in ravnanje v naravnem okolju in družbenem življenju;
• spoznavajo potrebe po koristni in kulturni izrabi prostega časa in posledično možnosti zadovoljevanja interesov znotraj in zunaj institucionalnih okvirjev v smislu vseživljenjskega učenja.
• Uzaveščajo potrebo po seznanjanju posameznika v koristno izrabo prostega časa in aktivnosti v naravi v spomladanskem in poletnem času.

b. Splošne kompetence:

• usvajajo načine in pristope za uvajanje posameznika in skupin v kakovostno izrabo prostega časa in aktivnosti v naravi v specifičnem okolju, v gozdu ali na travniku, ob, v ali na reki, jezeru ali morju v spomladanskem ali letnem času.
• spozna vsebine, namen in cilj procesa gibalnih/športnih aktivnosti v naravi v spomladanskem in poletnem času;
• se seznanja s sodobnimi pristopi in študijsko literaturo in se usposablja za samostojno uporabo le-te.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• razvijejo komunikacijo s posameznikom in skupinami v različnem okolju in si tem izboljšajo možnosti za uspešno delo ter dodatno zaposlitev na področju programov aktivnosti v naravi.
• spoznajo in razumejo metodična področja ter pridobijo znanja za izvedbo različnih vsebin aktivnosti v naravi, kot sredstev vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanje in strukturiranje specifičnih gibalnih izkušenj.
• nadgradijo praktična didaktična in metodična znanja na področja vsebin zimskih in jesenskih G/Š aktivnosti v naravi;
• preverjajo in uporabljajo pridobljeno znanje v praksi.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
Letne aktivnostmi v naravi – gibalne/športne aktivnosti v naravi ter v, na in ob vodi.
Študentje se seznanijo z različnimi vsebinami, ki jih lahko ponudimo otrokom kot dodaten program v vrtcu ali pa jih vključimo kot vsebine ob prostem času. Spoznajo kako pristopiti k strašem, ter jih uzaveščati o pomenu teh aktivnosti v naravi, usposobijo se za samostojno ali skupinsko organizacijo teh vsebin v naravi. Seznanijo in usposobijo se za organizacijo in vodenje programov letnih aktivnosti v naravi ter športnih aktivnosti v, na in ob vodi. Seznanijo se z nevarnostmi v vodi ter pridobijo osnovna znanja za poučevanja plavanja in reševanje iz vode. Spoznajo aktivnosti v, na in ob vodi, usvojijo igre prilagajanja na vodo, predelajo vsebine osnovne šole plavanja z reševanjem iz vode, osnove prostega potapljanja ter druge aktivnosti, ki jih vključujemo v organizirane aktivnosti, letovanja ali letne šole v naravi za predšolske otroke. Ob tem spoznavajo in preučujejo življenje na morski obali in v obalnem morju ter spoznajo osnove preživetja v naravi (morju). Seznanijo se z osnovami preživetja v naravi in spoznajo različne športne vsebine, ki jih lahko vključujejo v aktivnosti v naravi (kolesarjenje, vožnja s kanuji, orientacijske igre v naravi, osnove plezanja, lokostrelstvo, elementarne igre v naravi,…), spoznajo različne možnosti kombinacije in povezovanja vsebin v celostne in zanimive programe.

18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta
Gros, J., Milekšič, B., Kovač, M., Marinčič, M., Senčar, D., Rusjan, N., Rahne, O., Kavčič, I. (2002). V naravo z glavo: zakaj pa ne? Ljubljana: Center šolskih in obšolskih dejavnosti.
Kapus, V., Štrumbelj, B. (2001): Plavanje: učenje in osnove biomehanike: slovenska šola plavanja za novo tisočletje. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Pistotnik, B. (1994): Potapljanje za vsakogar: priročnik za prosto potapljanje, FŠ,
Štajdohar, I., Zupan, G. (2003). Tabornikov priročnik, Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana.


b. Dopolnilna literatura:
Kristan, S. (1996): Izletništvo, pohodništvo in gorništvo z orientiranjem v naravi, Cilji šolske športne vzgoje, koncepcije in strategije športne vzgoje v Sloveniji, Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana,
Pišot, R., & Jakomin, D., (2002): Pomen Gibalne/športne aktivnosti na prostem za zdravje otrok. V zbornik prispevkov Otrok v gibanju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Završnik, J., Pišot, R., (2006): Gibalna/športna aktivnost otrok in mladostnikov. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave.

c. Dodatna literatura:
Zborniki mednarodnih kongresov - Otrok v gibanju –od 2000 dalje, PeF, Ljubljana, UP PEF Koper, UP ZRS Koper;
Zborniki posvetov Zveze društev športnih pedagogov;
Revije - Šport, Kinesiologia Slovenica, Sodobna pedagogika, Vzgoja in izobraževanje, Fit, Tabor, Šport mladih, …

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:
Študent:

• pozna osnovne zakonitosti in specifičnosti procesa poučevanja vsebin aktivnosti v naravi,
• pozna osnovne metode, oblike, načela in postopke sodobnega poučevanja športa s poudarkom na vsebinah letnih in zimskih aktivnosti v naravi,
• pridobi različna pojmovanja področja aktivnosti v naravi in pridobljena znanja vključuje v ostale programe gibalnih/športnih aktivnsoti.
• vsak študent ima hkrati možnost, da se temeljitejše usposobi za tista področja, za katere ima poseben interes in sposobnost – lahko pridobi tudi amaterski nazivi usposobljenosti.

b. Uporaba:
Študent:

• izbere ustrezne pristope in načine dela glede na izbrano gibalno/športno vsebino in glede potrebe otroka vključenega v proces
• je sposoben ustrezno in spretno uporabiti procese poučevanja, načtrovati delo ter izbirati ustrezno učno okolje in sredstva;
• povezuje G/Š vsebine z drugimi področji in poučuje celostno
• sposoben je načrtno pripraviti in smiselno prilagoditi vsebine G/Š dejavnosti v naravi v različnem geografskema ali delovnem okolju ter obdobju pomladi ali poletja.

c. Refleksija:

• Zmožen je ovrednotiti svoje delo glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke vključenih posameznikov ali skupin. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:

• Predavanja
• seminar
• terenske vaje – praktično delo v naravi

21. Načini preverjanja znanja:

• Študent pripravi in aktivno predstavi seminarsko nalogo.
• Opravi praktični del in predstavi praktično znanje na terenu
• Izpit.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine
Skladno z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Študenti si sam preskrbi primerno športno opremo za posamezno športno področje (možnost izposoje). Študentje sami krijejo stroške izvajanja programa (nastanitve, prehrana, prevozi …)
Učitelji in sodelavci: potrebna specifična športna oprema (plavalna oprema, neoprenska oblačila, primerna obutev).

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

• 1 habilitiran visokošolski učitelj
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije

• Pogovor s študenti
• Anketa o kakovosti
• Analiza uspešnosti študentov

Učni načrt pripravil: prof. dr. Rado Pišot