Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Jezik in kultura
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Sonja Starc
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3. ali 4.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka opazuje in spoznava jezik kot družbeni pojav, pri tem pa preučuje predvsem vlogo jezika v izobraževalnem procesu

• Opazuje vlogo jezika pri skupinski identifikaciji: spoznava jezik kot konstitutivni element etnične skupnosti (kot simbol skupinske identitete in kot enega od pogojev za njeno oblikovanje) ter si na ta način oblikuje spoznavno razmerje do lastne etnične identitete in pozitivni odnos do drugih jezikov, narodov in kultur.
• Opazuje in spoznava družbeni položaj slovenščine in manjšinskih jezikov v Sloveniji in položaj slovenščine pri avtohtonih slovenskih manjšinah; pri tem preučuje prevsem položaj jezikov v šoli.
• Opazuje vlogo jezika v vzgojno-izobraževalnem procesu in spoznava šolo kot eno od institucij jezikovnega in identitetnega načrtovanja in načrtovanja medkulturnega razumevanja. Tako se usposablja za vzgojno-izobraževalno delo tudi na območjih z manjšinami v Sloveniji in pri slovenskih manjšinah zunaj Slovenije.

b. Splošne kompetence:

• Zmožnost razumevanja strokovnih pojmov, ki študentu/-ki omogočajo razumevanje stvarnosti in ga/jo usmerjajo k reševanju problemov.
• Zmožnost kritične presoje obstoječe prakse, politike in raziskovanja zgodnjega učenja.
• Zmožnost za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• Razumevanje vloge jezika pri oblikovanju kulturne identitete.
• Razumevanje vloge jezika v vzgojno-izobraževalnem procesu.
• Razumevanje družbenega položaja slovenskega jezika v Sloveniji in pri slovenskih manjšinah.
• Vzpostavitev spoznavnega razmerja do lastne in drugih kulturnih identitet, kar je pogoj za zmožnost medkulturnega razumevanja.
• Razumevanje vloge vzgoje in izobraževanja pri jezikovnem in identitetnem načrtovanju in pri načrtovanju medkulturnega razumevanja.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

• Družbena vloga jezika: Sporazumevalna in simbolna vloga jezika. Jezik kot konstitutivni element etnične skupine. Razmerje med ohranjanjem jezika in ohranjanjem etnične identitete skupnosti.
• Osnovni pojmi sociolingvistike: Družbeni položaj jezika: pravni položaj (individualne in kolektivne jezikovne pravice) in priložnosti za rabo jezika. Področja rabe jezika: zasebna in javna sfera. Ugled jezika, odnos do jezika, govorne navade, sporazumevalna zmožnost (enojezičnost, vzporedna in komplementarna dvo-/večjezičnost; prvi, drugi, tuji jezik), raba jezika. Jezik sam na sebi: zvrsti jezika, idiolekt, vmesni jezik. Govorni položaj in dejavniki izbire jezika. Razmerje med družbenim položajem jezika in rabo jezika. Načrtovanje jezika.
• Družbeni položaj slovenskega jezika in jezikov etničnih manjšin v Sloveniji: Narod, nacija; etnične manjšine in avtohtonost naselitve; narodnost, državljanstvo. Državni, manjšinski, uradni jezik; raba jezikov v Evropski uniji. Ohranjanje jezika v rabi, zamenjava jezika. Družbeni položaj slovenščine v Sloveniji in pri avtohtonih slovenskih manjšinah v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, na Hrvaškem. Varstvo jezikov avtohtonih in priseljenih manjšin v Sloveniji. Vzroki in posledice opuščanja jezika.
• Jezik v vzgoji in izobraževanju: Jezikovna socializacija: doma in v družini, med vrstniki in znotraj skupin, v šoli. Učenje jezika (učenje iz okolja, učenje v ožjem smislu). Položaj jezika v vzgoji in izobraževanju: vzgojno sredstvo, učni jezik, učni predmet. Vloga učnega jezika pri oblikovanju jezikovne zmožnosti, odnosa do jezika in govornih navad. Modeli jezikovne organizacije pouka (enojezični, dvojezični pouk; združevalni, ločevalni, vzporedni model). Primeri modelov jezikovne organizacije pouka v Sloveniji in pri avtohtonih slovenskih manjšinah v Italiji, Avstriji, na Madžarskem.

18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
Kaučič-Baša, Majda (2004): Ohranjanje slovenščine pri Slovencih na Tržaškem in Goriškem: nekaj elementov za tezo o vzrokih opuščanja manjšinskih jezikov. Slovenščina v šoli, 3, 12-29.
Kaučič-Baša, Majda (1993): Slovenska šola na Tržaškem: sociolingvistična presoja. V: M. Orožen (ur.), Vprašanja slovarja in zdomske književnosti, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 3). Ljubljana: Zavod R Slovenije za šolstvo in šport, 159-187.
Kaučič-Baša, Majda (1993): Jezik okolja in jezik šole. V: I. Štrukelj (ur.), Jezik tako in drugače. Ljubljana: društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 56-64.
Pertot, Suzana (2004): Dvojezični otrok/Il bambino bilingue. Trst, Špeter: SLORI, Zavod za slovensko izobraževanje.
Slovenija in evropski standardi varstva narodnih manjšin/Slovenia and European Standards for the Protection of National Minorities. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, Avstrijski inštitut za jugovzhodno Evropo, 2002.

b. Dopolnilna literatura:
Bugarski, Ranko (2002): Nova lica jezika. Sociolingvističke teme. Beograd: Biblioteka XX vek, Čigoja štampa.
Komac, Miran (1999): Varstvo narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Škiljan, Dubravko (1988): Jezička politika. Zagreb: Biblioteka Naprijed.

c. Dodatna literatura:
Minnich, Robert Gary (1993): Socialni antropolog o Slovencih. Zbornik socialnoantropoloških besedil. Ljubljana: SLORI in Amalietti. (Predvsem študija Govoriti slovensko – biti Slovenec. Jezikovni kodi in kolektivne samopodobe: nekaj primerjav med Kanalsko in Ziljsko dolino.)
NEČAK-LŰK, Albina - JESIH, Boris - WAKOUNIG, Vladimir, (ur.), (1998, 2000, 2002): Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru I, II, III. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. (Izbrana poglavja.)
Cummins, Jim (2000): Language, Power and Pedagogy. Bilingual Children in the Crossfire. Clevedon, New York, Ontario, Artarmon: Multilingual Matters.

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:

• Študent/-ka razume konkretna vprašanja jezikovne politike, ki so povezana s šolo.

b. Uporaba:

• Pri predmetu pridobljena znanja je sposoben/-a uporabljati pri delu na področju vzgoje in izobraževanja;
• usposobljen/-a je za samostojno raziskovanje nekaterih problemov družbenega položaja jezika, predvsem položaja in vloge jezika v vzgoji in izobraževanju.

c. Refleksija:

• Zmožen/-a je presojati vprašanja, povezana z rabo jezika v vzgoji in izobraževanju, z jezikovno politiko v šoli, z ohranjanjem oz. zamenjavo jezika in etnične identitete, z jezikovnimi konflikti.
• Zmožen/-a je presojati ustrezne strokovne vsebine učnih gradiv za zgodnje učenje.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:

• Razlaga,
• pogovor, razprava,
• delo z besedilom, zvočnim posnetkom in videoposnetkom,
• preučevanje primera.
• Samostojno učenje,
• problemsko učenje.

21. Načini preverjanja znanja:

• Izpit,
• seminarska naloga.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine
Skladno z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta:
Grafoskop, videorekorder, projektor LCD, kasetofon.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

• 1 habilitiran visokošolski učitelj
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije

• Pogovor s študenti.
• Anketa o kakovosti.
• Analiza uspešnosti študentov.

Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Majda Kaučič-Baša