Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Partnerstvo z družino in sodelovanje s skupnostjo
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:

• Študent- ka pozna zakonitosti, cilje in načine vzpostavljanja partnerskih povezav z namenom zagotavljanja kakovostne vzgojno izobraževalne prakse.
• Študent- ka prepoznava, raziskuje, vrednoti in reflektira kakovost partnerskih odnosov vseh partnerjev, vključenih v procese zgodnjega učenja.
• Študent- ka promovira partnerstvo kot participativni vidik demokratizacije odnosov vseh udeležencev v procesih vzgoje in izobraževanja.

b. Splošne kompetence:

• Zmožnost razumevanja in razvijanja osnovnih pedagoških konceptov
• Zmožnost kritične presoje in raziskovanja obstoječe prakse ter koncipiranja in implementacije spremenjenih politik delovanja na področju predšolske vzgoje

c. Predmetno specifične kompetence:

• pozna vlogo izobraževanja v razvijanju povezujočih skupnosti (kohezivnost)
• vzpostavlja, gradi in vzdržuje partnerske odnose s sodelujočimi v procesih zgodnjega učenja, ki temeljijo na vrednotah socialne inkluzije
• pozna in uporablja različne oblike, strategije in tehnike za učinkovito delo z partnerji pri vzgoji in izobraževanju ter lokalno skupnostjo (družinami, predstavniki lokalne skupnosti, fakultetami, inštituti)
• pozna in spoštuje kulturne specifičnosti družin in lokalnih skupnosti in pri tem razume in uresničuje ravnovesje med spoštovanjem in ozaveščanjem različnosti kultur ter skupnih vrednot
• teoretično in praktično obvlada komunikacijo z različnimi sogovorci.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
Koncipiranje partnerstva

• Opredelitev, sistemska zasnovanost in cilji partnerstva.
• Družbena pogojenost vzpostavljanja partnerstva.
• Načela oblikovanja in negovanja partnerskih odnosov (participativnost, avtonomnost, dvosmernost, komplementarnost, kontinuiranost).
• Modeli partnerskih odnosov in stopnje partnerstva.
• Dokumenti in zakonske osnove zagotavljanja partnerstva.
• Izbrani elementi komunikacijske teorije in skupinske dinamike.
• Vloga in pomen zagovorništva pri vzpostavljanju inkluzivnega okolja.
• Načrtovanje, izvedba, raziskovanje, evalvacija in kritična refleksija partnerstva

Partnerstvo z družinami:

• Partnerstva z družinami kot osnova za upoštevanje otrokovih pravic ter pravic staršev.
• Opolnomočenje staršev pri razvoju in učenju njihovih otrok in vloga staršev pri socialni integraciji otrok. Vključevanje očetov
• Načela, cilji in strategije partnerstva s starši, odgovornosti, pristojnosti družin in drugih izvajalcev predšolskih programov
• Vključevanje družin v soodločanje, vzgojno izobraževalni proces in evalvacijo procesa; Stopnje participacije staršev
• Načrtovanje in izvajanje učinkovite interakcije, komunikacije s starši;

Partnerstvo z lokalno skupnostjo, družbenimi inštitucijami in predstavniki:

• Raven odločanja in soodločanja,
• Participativnost za zagotavljanje materialnih, vsebinskih in strokovnih inštitucionalnih pogojev,
• Umeščanje predšolske organizirane vzgoje v družbeni in vzgojno izobraževalni kontekst,
• Osveščanje o pomenu kakovostne predšolske vzgoje za vse otroke in zagovorništvo.

Profesionalna partnerstva:

• Partnerstvo z drugimi institucijami, ki izvajajo programe za otroke. Profesionalna in vsebinska soodvisnost delovanja posameznikov in institucij v ožjem in širšem družbenem okolju. Ustvarjanje pogojev za uspešno tranzicijo otrok.
• Partnerstva v funkciji profesionalizacije in zagotavljanja kakovosti. Mentorstvo, delo v tandemu, timsko delo, središčne skupine, mreže, sodelovanje z zunanjimi institucijami.

18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
Hansen, K. A., Kaufmann, R. K. in Saifer, S. (2001). Vzgoja in izobraževanje v kulturi demokracije: praksa zgodnjega otroštva. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
Lepičnik- Vodopivec, J. (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati. Ljubljana: Misch, Oblak in Schwarz.
Hansen, K. A., Kaufmann, R. K in Walsh, K.B. (2000). Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od tretjega do šestega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
Črnak- Meglič, a. (1997). Konvencija o otrokovih pravicah. Ljubljana: Slovenski odbor za UNICEF.
VONTA, T. (2002). Mogućnost ostvarivanja kontinuiteta na prelasku djece iz vrtića u školu. V: BEŽEN, Ante (ur.). Zbornik učiteljske akademije u Zagrebu, (Vol. 1, br.1). Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, str. 57-66.

b. Dopolnilna literatura:
Bergant, M.(1994). Nove teme pedagoške sociologije in sociologije reforme šolanja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Lamovec, T. (1993). Spretnosti v medosebnih odnosih. Ljubljana: Produktivnost- Management consulting, Center za psihodiagnostična sredstva.
VONTA, Tatjana. Vključevanje družin v življenje vrtca. V: ŽEROVNIK, Angelca (ur.). Družina - šola : [zbornik simpozija, 6. in 7. november 1997]. Ljubljana: Družina: Pedagoški inštitut, 1998, str. 110-122.

c. Dodatna literatura:
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Munn, P.(1993). Parents and schools : customers, managers or partners? London, New York : Routledge.
Vonta, T. (2005). Teoretična in metodološka zasnova projekta »Partnerstvo med vrtci/šolami in fakulteto«. V: VONTA, Tatjana (ur.), MEDVED-UDOVIČ, Vida (ur.), ROŽAC-DAROVEC, Vida (ur.), DAROVEC, Darko (ur.). Razvijanje partnerstva med fakulteto, šolami in vrtci. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, str. 11-22.



19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:

• Študent/-ka razume koncept in pomen partnerstva z družino in socialnim okoljem
• Študent-ka pozna strategije razvoja in spodbujanja partnerstva in jih zna ustrezno prenašati v prakso
• Študentka razume povezanost zagotavljanja kakovosti vzgoje in izobraževanja z uresničevanjem koncepta partnerstva

b. Uporaba:

• Študent-ka vzpostavlja partnerske odnose z družino in socialnim okoljem
• Študent-ka zagotavlja pogoje za vzpostavljanje partnerskih odnosov
• Študent- ka promovira principe in prakso socialne pravičnosti, inkluzije, enakih priložnosti in demokratičnosti.
• Študent-ka zbira podatke, jih analizira in dostopa do virov ter literature za vzpostavljanje partnerskih povezav.

c. Refleksija:

• Študent-ka kritično reflektira vlogo različnih udeležencev v vzgoji in izobraževanju
• Študent-ka avtonomno in v sodelovanju z drugimi raziskuje, evalvira, načrtuje in izvaja različne dejavnosti, ki so namenjene kakovostnim spremembam na področju partnerskih odnosov.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Delo bo potekalo v večjih, manjših skupinah, v parih in individualno. Temeljilo bo na upoštevanju identificiranih predhodnih spoznanj, principih problemskega in aktivnega raziskovalnega učenja.

21. Načini preverjanja znanja:

• Izpit
• Seminarska naloga v kateri bo študent/ka raziskal/a izbrane elemente, ki se nanašajo na učinkovito partnerstvo

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine
Skladno z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Predavalnica, LCD projektor, računalnik, internet

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

• 1 habilitiran visokošolski učitelj
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije

• Pogovor s študenti
• Anketa o kakovosti
• Analiza uspešnosti študentov

Učni načrt pripravili: doc. dr. Tatjana Vonta, mag. Sonja Rutar