Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Profesionalnost in kakovost
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: Obvezni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

• Študent-ka spozna kontekstualizacijo kakovosti.
• Študent- ka spozna družbene in strokovne razloge za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.
• Študentka spozna umeščenost kakovosti v koncept in proces vseživljenjskega učenja.
• Študentka spozna temelje profesije in profesionalnosti.
• Študentka spozna različne sisteme za spodbujanje profesionalnosti in zagotavljanje kakovosti.

b. Splošne kompetence:

• Kritično presoja obstoječe prakse, politike in raziskovanje zgodnjega učenja z vidika kakovosti in profesionalnega razvoja.
• Razume in sprejema učenje kot vseživljenjski proces.
• Sodeluje z drugimi, da bi izboljšal svoje delo

c. Predmetno specifične kompetence:

• Učinkovito dela z lokalno skupnostjo in partnerji pri vzgoji in izobraževanju (starši, fakultetami, inštituti)
• Pozna sisteme zagotavljanja kakovosti in zna ustvarjati pogoje za njihovo delovanje
• Zna sodelovati s kolegi, da bi izboljšal lastno učenje in poučevanje in delil izkušnje z drugimi.
• Podpira mobilnost in sodelovanje, medkulturno spoštovanje in razumevanje
• Pozna vlogo izobraževanja v razvijanju povezujočih skupnosti

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

Pedagog kot poklic in profesionalnost:

• Dimenzije, ki določajo profesionalni nivo poklica vzgojitelja/učitelja in njihove značilnosti
• Vzgojitelj/učitelj v vrtcu/šoli nekoč in danes- vloge
• Faze profesionalnega razvoja
• Vseživljenjsko učenje nujnost sodobnega vzgojitelja/učitelja
• Pripravljenost na spremembe in stalne izzive
• Dejavniki učinkovitega in uspešnega profesionalnega razvoja (individualizacija, refleksija, sodelovanje, samoocenjevanje in samo-usposabljanje, vidnost subjektivnih teorij, raznolikost vsebine in tipologije znaj, kultura kolegialnosti, participativnosti in avtonomnosti, upoštevanje značilnosti učenja odraslih)
• Sistemi podpiranja profesionalnega razvoja
• Vrste evalvacije vzgojitelja/učitelja (samoevalvacija, formativna evalvacija, zunanja evalvacija )
• Pregled pravic in dolžnosti vzgojitelja/učitelja
• Zakonodaja na področju PV in OŠ

Kakovost v vzgoji:

• Sociokulturni vidiki razumevanja in zagotavljanja kakovosti. Vrednostna umeščenost razlage kakovosti
• Strukturni in procesni kazalci kakovosti
• Opazovanje in kritična analiza vzgojno-izobraževalnega procesa kot osnova za spreminjanje kakovosti. Zanesljivost v ocenjevanju.
• Mednarodne primerjave, raziskave in sodobni trendi v zagotavljanju kakovosti
• Od profesije, profesionalca do kakovosti

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

Marentič Požarnik, B. (2004): Kaj se je dogajalo z učiteljevo avtonomijo v desetih letih šolske prenove. Sodobna pedagogika, ZDPDS, 55 (121), str. 34 – 50.

Marjanovič, U.L.; Fekonja,U.;Kavčič,T.;Poljanšek, A. (Ur.). (2002). Kakovost v vrtcih. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Cvetek, S. (2005). Poučevanje kot profesija, učitelj kot profesionalec. Radovljica: Didakta.

Vonta, T. (2005): Profesionalni razvoj vzgojiteljice v funkciji njene avtonomnosti. V: Malej, Ronald (ur.). Strokovna avtonomija vzgojitelja: zbornik. Ljubljana: Skupnost vrtcev Slovenije, str. 13 – 31.

Vonta, T. (2005). Konceptualizacija profesionalnega razvoja strokovnih in vodstvenih delavcev vrtcev in šol. V: VONTA, Tatjana (ur.), MEDVED-UDOVIČ, Vida (ur.), ROŽAC-DAROVEC, Vida (ur.), DAROVEC, Darko (ur.). Razvijanje partnerstva med fakulteto, šolami in vrtci. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, str. 57-81.

b. Dopolnilna literatura:

Marentič Požarnik, B. (2000): Profesionalizacija izobraževanja učiteljev –nujna predpostavka uspešne prenove. Vzgoja in izobraževanje, letnik XXXI, št. 4, str. 4 - 11.

Vonta, T. (2007). Mednarodni pedagoški standardi v funkciji formativne evalvacije, profesionalnega razvoja in zagotavljanja kakovosti. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 2007, št. 2, str. 65-74.

Valenčič Zuljan, M. (2001): Modeli in načela učiteljevega profesionalnega razvoja. Sodobna pedagogika, 52 (2), str. 122 - 141.

c. Dodatna literatura:

Vonta, T. (2007). Z mentorskimi timi k zviševanju kakovosti in spodbujanju profesionalnega razvoja vzgojitelja oziroma učitelja. V: VONTA, Tatjana (ur.), ISTENIČ STARČIČ, Andreja (ur.). Mentorstvo v profesionalnem razvoju učitelja in vzgojitelja. Koper: Pedagoška fakulteta, str. 24-44.

Šteh, B., Zuljan, M. (1994). Namen šolske prenove in avtonomija iz perspektive učiteljev. Sodobna pedagogika, Ljubljana, 55 (121), posebna izdaja, str. 102 - 117.

Skupina avtorjev (2006): Razvijanje partnerstva med fakulteto, šolami in vrtci. Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales

19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:

• Študent/-ka razume koncept in pomen profesionalnosti in profesionalizma
• Študent- ka razume koncept in razloge za vseživljenjsko učenje
• Študent- ka pozna in razume različne sisteme za zagotavljanje kakovosti in profesionalnosti
• Študent- ka pozna pomen in načela vzpostavljanja kakovostne vzgojno izobraževalne prakse

b. Uporaba:

• Študent- ka je pripravljen- a na profesionalne izzive in spremembe.
• Študent-ka profesionalne izzive avtonomno interpretira, načrtuje spremembe in jih uvaja v prakso
• Študent-ka vzpostavlja in sodeluje (načrtuje, izvaja, evalvira) v profesionalnih mrežnih povezavah
• Študent/-ka identificira in povezuje cilje svojega profesionalnega razvoja in jih zna umestiti v vizijo in poslanstvo institucije.

c. Refleksija:

• Študent-ka kritično reflektira, prepoznava svojo vizijo, vlogo in poslanstvo na področju vzgoje in izobraževanja.
• Študent-ka avtonomno in v sodelovanju z drugimi načrtuje in izvaja spremembe.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

Delo bo potekalo v večjih, manjših skupinah, v parih in individualno. Temeljilo bo na upoštevanju identificiranih predhodnih spoznanj, principih problemskega in aktivnega raziskovalnega učenja.

21. Načini preverjanja znanja:

• Izpit
• Seminarska naloga

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine

Skladno z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

Predavalnica, LCD projektor, računalnik, internet

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

• 1 habilitiran visokošolski učitelj
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije

• Pogovor s študenti
• Anketa o kakovosti
• Analiza uspešnosti študentov

Učni načrt pripravili: doc. dr. Tatjana Vonta, mag. Sonja Rutar