Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016
Različnosti v procesih učenja I.
Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Različnosti v procesih učenja I.
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Sonja Rutar
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski
Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 1.
10. Semester: 2.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:
Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):
Oblika izvedbe | Število ur | Število KT | Izvajalec |
Predavanja (P) | 30 | 1 | Učitelj |
Seminarji (SE) | 15 | 0,5 | Učitelj ali sodelavec |
SKUPAJ | 45 | 1,5 |
Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.
14. Samostojno študentovo delo:
Oblika aktivnosti | Število ur | Število KT |
Seminarska naloga (SN) | 30 | 1 |
Izpit in priprava na izpit (PI) | 15 | 0,5 |
SKUPAJ | 45 | 1,5 |
Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
- vpis v letnik.
16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/ka spozna paradigmo inkluzivne pedagogike ter koncepte uresničevanja te paradigme.
Razume paradigmatske premike v edukaciji.
Zna prepoznati in upoštevati različnost otrok v procesu vzgoje in izobraževanja.
Je usmerjen/a na pozitivne lastnosti lastne osebnosti in osebnost drugih
Razvija pozitivna pričakovanja, povezana z razvojnimi potenciali, cilji in socialno integracijo drugačnih.
b. Splošne kompetence:
- Zmožnost razumevanja osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju izzivov in problemov s strokovnega področja
- Zmožnost izbire in uporabe različnih strategij, pristopov in metod dela z različnimi
c. Predmetnospecifične kompetence:
- Izhaja iz vrednot socialne inkluzije in neguje zmožnosti vsakega otroka/učenca
- Dela z otrokom/učencem kot posameznikom in ga podpira v razvoju udeleženega in aktivnega člana skupnosti
- Je usmerjen na pozitivne lastnosti lastne osebnosti in osebnost drugih
- Zmožen je interdisciplinarno prepoznavati in razumevati raznolikosti v vzgojno izobraževalnem prostoru
- Je avtonomen/na pri svojem delu in pri sprejemanju odločitev, ki so povezane z delom z drugačnimi otroki
Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
Filozofsko etične predpostavke za inkluzivno kulturo in paradigmo
- etika v vzgoji in izobraževanju
- pravičnost in enake možnosti v heterogenem vrtcu/šoli
Raznolikost in posebne potrebe otrok
- gradnja inkluzivne šolske kulture
- koncepti in pojmovanja različnosti pri otrocih
- širši koncept pojmovanja otrok s posebnimi potrebami
- od integracije do inkluzije – teorije in koncepti
- modeli uresničevanja inkluzivne paradigme
- faktorji, ki določajo področje specialne edukacije
- strokovno zagovorništvo
- refleksija procesov inkluzivne prakse
- Oblike prilagoditve in strokovne pomoči otrokom s posebnimi potrebami v oblikah inkluzivne edukacije
- administrativne podlage, normativi
- oblike prilagoditve in pomoči
- podporne oblike in dejavniki
- starši kot partnerji
- evalvacija ustreznosti programov
18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
Peček, M., Lesar, I. (2006): Pravičnost slovenske šole : mit ali realnost. Ljubljana : Sophia.
Kroflič,R.( 2003): Etika in etos inkluzivne šole/vrtca, Sodobna pedagogika 54- posebna izdaja, Ljubljana
Opara,B.(2007): Od učljivosti do inkluzivne paradigme, Šolsko polje l.8 št.3/4, Ljubljana, Pedagoški inštitut
Opara,B. (2005): Vloga in naloga vrtcev in šol pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, Centerkontura, Ljubljana
b. Dopolnilna literatura:
Magajna,L. et al (2006): Koncept dela Učne težave v osnovni šoli, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Ljubljana
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport
c. Dodatna literatura:
Taylor L.R. et al (1995): Exceptional Children, Singular Publishing Group,INC, San Diego-London
19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:
Študent-ka pozna in razume bistvo in koncepte inkluzivnega procesa vzgoje in izobraževanja.
Pozna bio-psiho-socialne pogoje in dejavnike razvoja otroka
Razume in sprejema dejstvo, da je vsak otrok unikaten in da je potrebno to upoštevati v procesu vzgoje in izobraževanja
b. Uporaba:
Študent/ka zna prepoznati individualne posebnosti vsakega otroka.
Zna uporabiti različne strategije, metode in načine dela, s katerimi upošteva individualne značilnosti otroka
Zna razlikovati drugačne- različne otroke od otrok s posebnimi potrebami in jim prilagoditi metode in načine dela
c. Refleksija:
Študent-ka zna kritično ovrednotiti svoja spoznanja in odločitve ter kritično presojati tako oncene, strategije kot vsakokratno delo z otroki
Sposoben je inkluzivno paradigmo uresničevati tako, da upošteva konkretne resurse in pogoje.
Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Poleg predavanj bo približno tretjina kontaktnih ur obsegalo problemsko orientirano učenje, ki se bo zaključilo z oddajo seminarske naloge
Temo seminarske naloge si bodo študentje izbrali sami v dogovoru z nosilcem predmeta. Pri tem bodo osvojeno teoretično znanje nadgradili s kritičnim ovrednotenjem določenega problema. Pri tem se bodo učili uporabljati strokovni jezik ter se učili iskati informacije iz različnih virov
21. Načini preverjanja znanja:
Znanje se preverja z ustnim izpitom študenta in z ovrednotenjem seminarske naloge, ki je predpogoj za pristop k ustnem izpitu. Seminarska naloge mora obsegati najmanj 1500 besed. Za pripravo seminarske naloge študent prejme navodila.
Pogoji in viri
22. Delitev na skupine
Skladno z normativi.
23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Predavalnica z avdio vizuelno oprema
24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta
1 habilitiran visokošolski učitelj
1 habilitiran visokošolski sodelavec
Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije
- sprotni razgovori izvajalca s študenti
- - anketa študentov ob zaključku izvajanja predmeta
- - analiza uspešnosti študentov pri preverjanju znanja
Učni načrt pripravila: doc. dr. Božidar Opara, mag. Rutar Sonja
Novice
22. nov. | Novice
20. znanstveni sestanek: Iz bogate preteklosti v prihodnost edukacije
V petek, 22. novembra 2024, je na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (UP PEF) potekal znanstveni sestanek "Iz bogate preteklosti v prihodnost edukacije", s katerim se je obeležilo 50. obletnico delovanja fakultete.
21. nov. | Novice
Vrhunec praznovanja UP PEF: Povezovanje dvojezičnega prostora skozi 50 let izobraževanja
Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem (UP PEF) je danes zvečer, 21. novembra, v Gledališču Koper s slavnostnim dogodkom obeležila 50 let neprekinjenega delovanja. Dogodek, ki je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba, je združil ugledne goste iz akademske, kulturne in politične sfere ter se osredotočil na pomen pedagoškega izobraževanja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
20. nov. | Novice
Pogledi v mladinsko književnost Branke Jurca
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so s simpozijem, na katerem sta sodelovali tudi dr. Barbara Zorman in dr. Vladka Tucovič Sturman z UP PEF, obeležili 110. obletnico rojstva Branke Jurca.
Dogodki
20. nov. - 2. dec. | Dogodek Koper
Jože Ciuha: Razstava risb in grafik
25. nov. | Dogodek Koper
Preizkusno predavanje dr. Irine Lešnik Jeras
25. nov. | Dogodek Koper