Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Sodobne paradigme predšolske pedagogike

 
Splošne informacije:

UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Sodobne paradigme predšolske pedagogike

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Zgodnje učenje, 2. stopnja

/

1.

1.

Vrsta predmeta

obvezni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Sem. vaje

Lab. vaje

Teren. vaje

Samost. delo

ECTS

30

30

/

/

Pedagoška praksa = 15

*105

6 KT

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

*seminarska naloga (pedagoška praksa) 45 ur = 1,5 KT; študij literature in virov 15 ur = 0,5 KT; izpit in priprava na izpit 45 ur = 1,5 KT.

Nosilec predmeta:

prof. dr.Jurka Lepičnik Vodopivec

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

 

Vsebina:

  • otrok v sodobni družini;
  • družbeni procesi, ki zaznamujejo sodobne smeri razvoja predšolske pedagogike:
  • demografske spremembe, ki zaznamujejo sodobne smeri razvoja predšolske pedagogike (staranje prebivalstva, manjša rodnost, starost mater ob rojstvu prvega otroka, mobilnost in migracijski procesi);
  • ekonomske spremembe na področju trga dela in investicij v človeški kapital (stopnja revščine, zaposlenost žensk, stalnost zaposlitve, servisi in vlaganje v pomoč družinam in otrokom);
  • vrednote na katerih temeljijo ključni elementi razvoja politik na področju zgodnjega učenja in skrbi za otroke;
  • otrokove pravice kot osnova za koncipiranje predšolske vzgoje;
  • izsledki študij o razvoju možganov in formiranju sinaps kot osnova ukrepov na področju predšolske pedagogike;
  • komparativni pregled zgodnjega učenja in skrbi za otroke v EU;
  • vloga mednarodnih organizacij in združenj pri razvijanju področja in zagovorništvu otrok;
  • izzivi sodobne predšolske pedagogike:
  • otroci v starosti do treh let;
  • reducuranje diskriminacije otrok, ki izhajajo iz ogroženega okolja in zagotavljanje socialne pravičnosti;
  • aktivna podpora družinam in ženskam;
  • podpora zagotavljanju kakovosti predšolskih programov;
  • profesionalnost izvajalcev programov;
  • krepitev povezovanja vseh, ki so vpleteni v to področje dejavnosti;
  • organizacija učnih izkušenj v odvisnosti od razumevanja in interpretacije različnih teoretskih izhodišč, ciljev vzgoje in izobraževanja, vloge otroka in vloge vzgojitelja;
  • komparativni pregled kurikularnih teorij in sodobna kurikularna gibanja. Kurikularna umeščenost v družbeni, antropološki, psihološki in pedagoški normativni okvir;
  • transmisijski in transformativni kurikulum. Učno- snovno, učno- ciljno, razvojno- procesno načrtovanje kurikuluma. Integrirani kurikulum Uradni in izvedbeni kurikulum, prikriti kurikulum Vpliv subjektivnih teorij na izvedbeni kurikulum. Vključevanje »pomembnih drugih« v načrtovanje, izvajanje in evalvacijo kurikula;
  • kurikulum in socialna pravičnost;
  • avtonomnost izvajalcev predšolskih programov;
  • nova razumevanja tranzicije, interakcije, participacije, slednja otrokovemu razvoju;
  • novi poudarki v ciljih in vsebinah v predšolski pedagogiki: identiteta in dobro počutje, odgovorno državljanstvo, ekologija in trajnostni razvojni, medkulturnost, socialne spretnosti.

 

Temeljni literatura in viri / Readings:

Osnovna literatura:

  • Kroflič, R. (1997). Učno- ciljno in procesno- razvojno načrtovanje kurikula. v: Zbornik: Kurikularna prenova. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet.
  • Plut- Pregelj, L. (1995). Kurikulum- ameriška perspektiva. Sodobna pedagogika, 46, str. 489-497.
  • Marjanovič, U. L. (2007). Sodobni vrtec: njegova moč in nemoč pri razvoju in učenju otrok. V Resman. M.; Medveš. Z. (Ur.) Sodobna pedagogika, Vzgojni koncept šole na razpotjih sodobnosti. (str. 156- 170). Ljubljana: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije.
  • Dolar, D. E., Bregar, G. K. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo. Priročnik za vrtce, šole in starše. Ljubljana: DZS.
  • Vonta, T. (2008). Zakaj potrebujemo kakovosten vrtec in kako ga ustvariti? V: Alenka Beličič Kolšek: Zbornik strokovnega seminarja Otrok in ljubezen, Ljubljana, str. 43-61

Dopolnilna literatura:

  • Apple, M. W. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
  • Kroflič, (1993). Procesno razvojna strategija načrtovanja kurikuluma. V: Sodobna pedagogika, Ljubljana, 9-10, 473-487.
  • Širec, J. (1983). Kaj je kurikulum? V: Sodobna pedagogika, Ljubljana, 7-8, 318-321.

Dodatna literatura:

  • Tyler, R.W. (1949). Basic Principles of Curriculum and Instruction. University Chicago Press, Chicago.
  • Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
  • Milena Ivanuš Grmek, Bogomir Novak (2000). Modeli racionalnega in empiričnega modela evalvacije kurikula. V: Štrajn, D. (Ur.). Evalvacija, Ljubljana: Pedagoški inštitut.

 

Cilji in kompetence:

Cilji:

  • spoznavanje, razumevanje, analiziranje, sintetiziranje in vrednotenje dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje in načrtovanje kurikuluma;
  • razvoj osebnega in profesionalnega razumevanja razmerja med uradnim, izvedbenim in prikritim kurikulumom;
  • sposobnost evalvacije programov in vsebin kurikuluma in učenja otrok z vidika sodobnih družbenih, znanstvenih in strokovnih gibanj;
  • v okviru praktičnega usposabljanja vzpostavlja povezave med teoretičnimi spoznanji in praktično izvedbo pri delu z otroki.

Splošne kompetence:

  • zmožnosti razvijanja in razumevanja osnovnih pedagoških konceptov in zakonitosti njihovega razvoja in delovanja;
  • zmožnost razumevanja osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju izzivov in problemov s strokovnega področja;
  • zmožnost kritične presoje obstoječe prakse, politike in raziskovanja zgodnjega učenja.

Predmetnospecifične kompetence:

  • zmožnost analiziranja, razumevanja in utemeljevanja sodobne pedagoške prakse;
  • zmožnost razumevanja in kritičnega presojanja politik na predšolskem področju z vidika družbenih in znanstvenih osnov ter demokratičnih vrednot;
  • zmožnost razumevanja položaja otrok in zgodnjega učenja ter skrbi za otroke v kontekstu sodobnih smeri razvoja te dejavnosti po svetu;
  • razumevanje kurikula in njegovih značilnosti;
  • poznavanje sodobnih izzivov na predšolskem področju.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

  • študent-ka razume družbeno umeščenost vzgoje in izobraževanja;
  • študent-ka pozna in razume dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje, načrtovanje in izvedbo politik na predšolskem področju;
  • študent-ka pozna sestavine kurikuluma in pozna njihovo medsebojno soodvisnost;
  • študentka pozna in razume mednarodne tokove na predšolskem področju.

Uporaba:

  • študentka promovira implementacijo politik in programov namenjenih predšolskim otrokom, ki temeljijo na sodobnih konceptih;
  • študent- ka načrtuje, izvaja in kritično evalvira kurikulum;
  • študenta uporablja sodobna teoretska izhodišča pri načrtovanju predlogov za ukrepe in programe na predšolskem področju.

Refleksija:

  • študent-ka kritično reflektira uradni in izvedbeni kurikulum;
  • študent-ka avtonomno in v sodelovanju z drugimi evalvira načrtuje in izvaja spremembe na predšolskem področju.

 

Metode poučevanja in učenja:

Metode poučevanja in učenja:

  • aktivne metode učenja in poučevanja, ki vključujejo proces evokacije, realizacije pomena in refleksije;
  • individualno, v paru, skupinsko in skupno delo;
  • v okviru predmeta se izvaja tudi praktično usposabljanje.

 

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)

Načini preverjanja znanja:

  • Izpit (60% skupne ocene),
  • seminarska naloga (40% skupne ocene).

Izpit = 60%

Seminarska naloga = 40 %

 

Reference nosilca:

  1. ISTENIČ STARČIČ, Andreja, VONTA, Tatjana. Mentorstvo na delovnem mestu - ocena učinkov sodelovanja v mentorskih timih in e-portfoliu na razvoj generičnih kompetenc. Vzgoja izob., 2010, letn. 41, št. 6, str. 38-43. [COBISS.SI-ID 2131799]
  2. CATELLI, Linda Anne, LIKON, Branka, VONTA, Tatjana, PIŠOT, Rado. Analyzing effective teaching performance : an American-Slovenian collaborative video research project for developing effective classroom teaching-learning performances. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, 2009. 137 str., graf. prikazi. ISBN 978-961-6328-74-6. [COBISS.SI-ID 245789440]
  3. VONTA, Tatjana. Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, (Digitalna knjižnica, Dissertationes, 8). Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2009. 217 str. ISBN 978-961-270-026-3. http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=72. [COBISS.SI-ID 249058048]
  4. VONTA, Tatjana, VINKLER, Jonatan (ur.). Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, (Digitalna knjižnica, Dissertationes, 8). Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2009. 1 optični disk (CD-ROM). ISBN 978-961-270-025-6. http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/digitalna_knjiznica/Dissertationes_8.pdf. [COBISS.SI-ID 249056512]

icon open book

Novice

20. dec. | Novice

Okrogli mizi ob šesti ediciji SPEKULE: Gnetljivo navzven

Od 16. decembra 2024 se odvija šesta edicija SPEKULE, ki je nosila naslov Gnetljivo navzven (»KNEADABLE IN THE FLY«). Dogodek, ki je povezal raznolike kulturne ustvarjalce, strokovnjake in ljubitelje umetnosti, se bo zaključil 9. januarja 2025 v Izoli. Med najpomembnejšimi dogodki programa sta bili dve okrogli mizi, ki sta potekali 17. in 18. decembra 2024 v ateljejskih prostorih Vizualnih umetnosti in oblikovanja Univerze na Primorskem na Čevljarski ulici 19 v Kopru.

19. dec. | Novice

Obisk otrok iz Atletske šole

V začetku decembra je Telovadnica UP PEF gostila otroke iz Atletske šole Zajček pri Atletskem klubu Koper.

icon arrow more

Dogodki