Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Razvojno-psihološki vidiki zgodnjega učenja

 
Splošne informacije:

UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Razvojno-psihološki vidiki zgodnjega učenja

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Zgodnje učenje, 2. stopnja

/

1.

1.

Vrsta predmeta

obvezni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Sem. vaje

Lab. vaje

Teren. vaje

Samost. delo

ECTS

30

30

/

/

Pedagoška praksa 15

*105

6 KT

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

*seminarska naloga 30 ur = 1 KT; študij literature in virov 30 ur =1,5 1 KT; krajši pisni izdelek (pedagoška praksa) 15 ur = 0,5; izpit in priprava na izpit 30 ur = 1 KT.

Nosilec predmeta:

doc. dr. Petra Dolenc, izr. prof. dr. Tina Kavčič

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

 

Vsebina:

Izbrane teme iz razvojne psihologije s poudarkom na celostnem razvoju otrok:
  • poudarki iz novejših teorij razvoja in razumevanje celostnega razvoja;
  • vloga pozitivne psihologije pri zgodnjem učenju;
  • interakcijski vplivi različnih dejavnikov psihosocialnega, kognitivnega in gibalnega razvoja;
  • individualni tempo razvoja ter univerzalno in posebno v razvoju;
  • pomen zgodnjih intervencij;
  • interesi, motivacija, inteligentnost;
  • igra in zgodnje učenje;
  • aktualne teme (npr.: novejša spoznanja o razvoju možganov, tekmovalnost, nasilje, zlorabe).

Vloga odraslega pri kakovostnem profesionalnem delu z otroki: · pomen sposobnosti refleksije lastnega dela;
  • pomen zmožnosti empatije (razumevanja doživljanja drugih) do otrok in staršev;
  • vzpodbude in ovire pri razvoju avtonomnosti in ustvarjalnosti (na nivoju družbe, šole in osebnosti);
  • ozaveščanje lastnega vpliva na odzivanje drugih v skupini ali v diadnem odnosu;
  • vseživljenski razvoj in pomen dela na sebi (osebni in profesionalni razvoj, strategije uspešnega spoprijemanja s stresom).

 

Temeljni literatura in viri / Readings:

Osnovna literatura:

  • Blakemore, S. J., Frith, U. (2005). The learning brain – lessons for education. Oxford: Blackwell Publishing.
  • Gardner, H. (2006). Five minds for the future. Boston: Harvard Buisiness school press.
  • Marjanovič, U. L., Zupančič, M. (ur.) (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
  • Pergar, K. M. (2003). Pravičnost v izobraževanju in socialnoekonomski status iz perspektive razvojnih značilnosti. V: M. Peček, C. Pučko (ur.) Uspešnost in pravičnost v šoli. Ljubljana.

 

Cilji in kompetence:

Cilji:

Študenti spoznajo interakcijsko povezanost razvoja otrokovih psihomotoričnih, kognitivnih, psihosocialnih potencialov z biološkimi, socialnimi in kulturnimi dejavniki. Prepoznajo pomen nekaterih osebnostnih značilnosti, ki so pomembne za učinkovito poučevanje in delo z mlajšimi otroki. Razvijajo občutljivost za razumevanje otrokovih psiholoških potreb in razvojnih možnosti.

Splošne kompetence:

  • zmožnost razumevanja osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju izzivov in problemov iz strokovnega področja;
  • zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja partnerskih odnosov s sodelujočimi v procesih zgodnjega učenja.

Predmetnospecifične kompetence:

  • poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik, posebnosti in potreb posameznika;
  • uporaba različnih konceptov otroštva in vzgoje pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji dela s posameznikom ali skupino otrok;
  • sposobnost opazovanja in spremljanja dosežkov, napredka in razvoja otrok;
  • nudenje čustvene varnosti otrokom in spodbujanje samostojnosti v skladu z njihovo zrelostjo.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

  • pozna in razume temeljne koncepte in sodobna spoznanja predmeta;
  • razume pomen proučevanja dejavnikov, ki podpirajo razvoj.

Uporaba:

  • znanje uporabi pri načrtovanju dela, raziskovanja in razvoja lastne prakse;
  • sodeluje z drugimi strokovnjaki in uporabniki - integrativnei pristop;
  • zna načrtovati izvedbeni kurikul in ga smiselno prilagajati potrebam, interesom in zmožnostim otroka.

Refleksija:

  • reflektira obstoječe prakse in lastno strokovno delovanje;
  • svoje odločitve utemeljuje na osnovi poznavanja sodobnih strokovnih spoznanj.

 

Metode poučevanja in učenja:

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja,
  • študij literature,
  • seminarji,
  • praktično usposabljanje v vzgojno-izobraževalni inštituciji.

 

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)

Načini preverjanja znanja:

  • izpit,
  • seminarska naloga.

40 % seminarska naloga, 60% izpit.

 

Reference nosilca / Lecturer's references:

  1. PERGAR-KUŠČER, Marjanca. Pravičnost v izobraževanju in socialnoekonomski status iz perspektive razvojnih značilnosti. V: PEČEK, Mojca (ur.), RAZDEVŠEK-PUČKO, Cveta (ur.), RAZDEVŠEK-PUČKO, Cveta. Uspešnost in pravičnost v šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2003, str. 99-116. [COBISS.SI-ID 5535817]
  2. PERGAR-KUŠČER, Marjanca. Šola in otrokov razvoj : mlajši otrok v šoli. 2. ponatis. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2005. 56 str., ilustr. ISBN 86-7735-036-5. [COBISS.SI-ID 223091456]
  3. PERGAR-KUŠČER, Marjanca, PROSEN, Simona. Different identities and primary school children. V: PAPOULIA-TZELEPI, Panayota (ur.). Emerging identities among young children : European issues, (European issues in children's identity and citizenship, 5), (Children's identity & citizenship in Europe, 5). Stoke-on-Trent; Sterling: Trentham Books, 2005, str. 9-25. [COBISS.SI-ID 6068297]
  4. PERGAR-KUŠČER, Marjanca, PLUT-PREGELJ, Leopoldina. Razumevanje znanja pri razrednih in predmetnih učiteljih. V: MEDVED-UDOVIČ, Vida (ur.), COTIČ, Mara (ur.), FELDA, Darjo (ur.). Zgodnje učenje in poučevanje otrok, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Pedagoška fakulteta, 2006, str. 25-42. [COBISS.SI-ID 2163927]
  5. PERGAR-KUŠČER, Marjanca. Teachers' views of competition and cooperation through an analysis of the subjective meaning of both concepts = Analiza subjektivnega pomena pojmov sodelovanja in tekmovanja pri učiteljih. V: PERGAR-KUŠČER, Marjanca (ur.). Teachers' and pupils' constructions of competition and cooperation : a three-country study of Slovenia, Hungary and England : študija v Sloveniji, Madžarski in Angliji. Ljubljana: Faculty of Education: = Pedagoška fakulteta, 2006, str. 187-209. [COBISS.SI-ID 6901065]
  6. TSUCHIDA, Shoji, PERGAR-KUŠČER, Marjanca. Female perception of risk with regard to cultural background. Kansai Daigaku Shakai Gakubu kiyäo, 2006, letn. 37, št. 3, str. 39-53, ilustr. [COBISS.SI-ID 6608457]

icon open book

Novice

19. apr. | Novice

MeetUP 2024 okrepil povezanost Alumni UP skupnosti

V četrtek, 18. aprila 2024, se je v avli UP FAMNIT odvilo letno srečanje alumnov Univerze na Primorskem – Alumni MeetUP, ki ga je letos zaznamovala prva podelitv nagrad in priznanj Alumni UP.

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

16. apr. | Novice

Rdeča nit druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju bo ...

V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja moramo učence vseh starosti spodbujati pri razvoju znanj in spretnosti, da se bodo lahko učinkovito spoprijeli s podnebno krizo in ostalimi izzivi prihodnosti. Pri tem pa imajo ključno vlogo prav učitelji, katerim je Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju tudi posvečena.

icon arrow more

Dogodki