Socialna pedagogika

Temeljni cilji programa so:

• usposobiti kvalitetnega strokovnjaka na področju socialne pedagogike, torej na področju dela s skupinami, posamezniki in družbo, ki bo udejanil načela vzgojnega in socialnega ter ostalih oblik socialno-pedagoškega dela z različnimi ciljnimi skupinami,
• da se magister profesor socialne pedagogike usposobi v vzgojnem in svetovalnem delu, penologiji in socialnem managementu, vodstvenih vlogah in strokovnem raziskovalnem delu,
• usvojitev tako teoretskih spoznanj kot tudi kompetenc praktično socialno-pedagoškega delovanja in raziskovalnega dela,
• usmerjeni v šolsko, vzgojno-svetovalno področje, na področje institucionalnega dela, področja zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, posebej za delo z vedenjsko in čustveno motenimi, področja dijaških domov, totalnih institucij, penološko svetovalnega dela, socialnega managementa in vodstvenih vlog,
• avtonomno, reflektirano, raziskovalno etično delovanje, so integrirani cilji v profilu magistra profesorja socialne pedagogike.

a) Učinkovito poučevanje in vzgajanje ter socialno pedagoško delo:

• obvladovanje in poglobljeno razumevanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega in socialno pedagoškega procesa,
• upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev ter drugih posameznikov obravnave pri spodbujanju uspešnega učenja in socialnega vključevanja ter analitična refleksija uporabe znanj v praksi,
• učinkovito izvajanje individualizacije in diferenciacije vzgojno-izobraževalnega in drugega socialno pedagoškega dela,
• vzpostavljanje optimalnega učnega in socialno pedagoškega okolja z uporabo različnih učnih in socialno pedagoških metod in strategij, ki vzpodbujajo miselno aktivnost učencev, socialno integracijo in socialno vključevanje in temu ustrezno načrtovanje ciljev, preverjanje in ocenjevanje,
• razvijanje sposobnosti učencev in posameznikov za vseživljenjsko učenje, samostojno in polnovredno bivanje, z razvijanjem strategij samostojnega učenja in bivanja,
• uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku in socialno pedagoškem delu oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih in posameznikih,
• poglobljeno razumevanje posameznikovega osebnega položaja in uporaba analitičnih metodik in intervencij za ustrezno pomoč,
• prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami ter v sodelovanju z drugimi učitelji in strokovnjaki, prilagajanje dela in prostora ter možnosti njihovim posebnostim,
• ustrezno uporabljanje različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka učencev in drugih uporabnikov socialno pedagoške pomoči v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije,
• učinkovito komuniciranje z otroki, učenci, dijaki in drugimi udeleženci vzgoje in izobraževanja in ostalimi posamezniki socialno pedagoške pomoči (v nadaljevanju: učenci in posamezniki ter skupinami socialno pedagoške pomoči) s ciljnimi skupinami,
• razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci, s posamezniki ter skupinami socialno pedagoške pomoči in med njimi samimi,
• razvijanje jezikovnih sporazumevalnih zmožnosti učencev in posameznikov,
• razvijanje socialnih veščin učencev in posameznikov,
• oblikovanje varnega in spodbudnega vzgojnega, učnega in socialno pedagoškega okolja, v katerem se učenci in obravnavani posamezniki počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost,
• oblikovanje jasnih pravil povezanih s potekom vzgoje, pouka in izvajanjem učnega in socialno pedagoškega procesa ter organizacijo dela v razredu in za razred, ali v skupini in za skupino,
• oblikovanje jasnih pravil vedenja in discipline v razredu, skupini, ki temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev,
• uspešno soočanje, obvladovanje in ustrezno strokovno obravnavanje neprimernega vedenja, agresivnosti, konfliktov ter uporabljanje ustreznih strategij za njihovo reševanje,
• izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev, obravnavane populacije, ob razumevanju in spoštovanju učenčevega ter posameznikovega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin,
• priprava, vodenje in evalvacija posebnih pedagoških in socialno pedagoških projektov,
• poglobljeno zavedanje in uporaba etičnih razsežnosti svojega delovanja ter njihovo upoštevanje;

b) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):

• kvalitetno sodelovanje z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju in permanentna refleksija le-tega,
• izvajanje in poglobljeno razumevanje pomena aktivnega sodelovanja s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence in ostale udeležence v socialno pedagoški obravnavi, pomembnimi za obravnavanega posameznika,
• poglobljeno znanje o deviantnih pojavih v družbi, njihov položaj v okviru socialne pedagogike,
• poglobljeno razumevanje in reflektivno izvajanje socialno pedagoških preventivnih programov v lokalni skupnosti,
• vzpostavljanje partnerskih odnosov in sodelovanje z drugimi šolami, inštitucijami v šolskem okolju ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni;

c) Usposobljenost za profesionalni razvoj:

• sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
• izboljšanje kakovosti svojega dela s samoevalvacijo in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem,
• učinkovita usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega in socialno pedagoškega dela nasploh;

d) Organizacijske in vodstvene sposobnosti ob:

• poglobljeno poznavanje svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole oziroma delokroga socialnega pedagoga in institucij v katerih deluje,
• uspešnem načrtovanju in upravljanju časa, refleksiji in elaboriranju delovnega procesa in dosežkov,
• analitično obvladovanje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa,
• učinkovitem vodenju učencev, oddelčne skupnosti učencev in koordiniranju oddelčnega učiteljskega zbora ter socialno pedagoškem delovanju z različnimi ciljnimi skupinami in interdisciplinarnimi timi ter različnimi sodelujočimi organizacijami,
• sposobnosti za timsko delo in učinkovito reševanje problemov.

• poglobljeno razumevanje različnih socialno-pedagoških teorij in uporaba njihove aplikacije v prakso,
• poglobljeno razumevanje in elaboriranje institucionalnih okvirov dela, vplivanja institucij na uporabnike ter ozaveščanje lastne vpetosti v institucije,
• poglobljeno poznavanje in razumevanje teorije migracije, večinsko-manjšinskih odnosov,
• poglobljeno razumevanje in ocenitev procesov marginalizacije, stigmatiziranja, socialnega izključevanja ter preprečevanje le-tega,
• kritičen izbor in učinkovito izvajanje različnih oblik socialno-pedagoškega dela (npr.: vzgojno, preventivno, svetovalno, kompenzacijsko, socialno-integrativno itd.),
• samostojna priprava, vodenje, spremljanje in evalvacija socialno-pedagoških projektov (npr.: projekti prostovoljnega in preventivnega dela, zagovorništva, skupin samopomoči itd.),
• poglobljeno razumevanje in uporaba svetovanja na socialno-pedagoškem področju,
• kritičen izbor in izvedba metod in tehnik v procesih svetovanja na socialno-pedagoškem področju,
• poglobljeno razumevanje različnih oblik odvisnosti ter možnosti prevencije in zdravljenja zasvojenosti ter specifičnih odvisnosti,
• poglobljeno razumevanje različnih delikventnih skupin ter refleksivna vloga socialnega pedagoga pri delu z zaprtimi osebami,
• poglobljeno razumevanje in analitična uporaba koncepta participacije kot enega
• temeljnih konceptov v socialni pedagogiki,
• poglobljeno razumevanje, kritičen izbor in uporaba veščin za obvladovanje terapevtske komunikacije in usposobljenosti za sodelovanje v multidisciplinarnih timih, diagnostično terapevtskih programih in pri reševanju etičnih dilem,
• poglobljeno poznavanje, razumevanje in razvijanje modela organizacije v socialni pedagogiki,
• poglobljeno razumevanje in osmišljanje družbenih okvirov za razvoj različnih konceptov socialne pedagogike v različnih državah,
• poglobljeno poznavanje in razumevanje in aplikacija različnih teorij upravljanja s stresom in koncipiranje preventivnega delovanja za njegovo zmanjševanje ali odpravo,
• poglobljeno poznavanje in razumevanje, sistematičen izbor in uporaba multimedijskih sredstev pri socialno-pedagoškem delu,
• poglobljeno poznavanje in razumevanje, sistematičen izbor in uporaba gledališke pedagogike v socialno-pedagoškem delu,
• poglobljeno poznavanje in razumevanje značilnosti različnih družin, partnerskih odnosov, starševskega vedenja, odnosov med sorojenci in odnosov z razširjeno družino,
• poglobljeno razumevanje in pravilna ocena ustreznih oblik in metod dela s starši in medgeneracijskih odnosov,
• poglobljeno poznavanje in razumevanje dela s področja dela s starostniki,
• poglobljeno poznavanje, sistematičen izbor in uporaba temeljnih metodičnih načel in elementov socialne pedagogike v kontekstu medsebojnih odnosov ter refleksija,
• usposobljenost za analitično in raziskovalno delo na socialno-pedagoškem področju za potrebe razvoja prakse ter uveljavljanje in promoviranje socialne pedagogike v javnosti.

Ostale predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom so navedene v posameznih učnih načrtih predmetov, vključenih v študijski program.

V 1. letnik študijskega programa 2. stopnje Socialna pedagogika se lahko vpiše, kdor je zaključil:

• študijski program prve stopnje smeri Socialna pedagogika (s področja ISCED 14), sprejet po 11.6.2004, v obsegu 180 ECTS;
• drug študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu vsaj 180 ECTS, s strokovnih področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), ali s področja socialno delo, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
• študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu vsaj 180 ECTS, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence iz temeljnih pedagoških predmetov in predmetov študija Socialna pedagogika;
• univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 z ustreznih strokovnih področij, t.j. področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), ali s področja socialno delo, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
• univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence iz temeljnih pedagoških predmetov in predmetov študija Socialna pedagogika;
• enakovredno izobraževanje v tujini.

Skladno s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje formalno in neformalno pridobljenega znanja in spretnosti (pravilnik UP) pristojna komisija Senata UP PEF pregleda vloge kandidatov in dokumentacijo, s katero naj bi kandidati izkazovali ta znanja. Tudi ta znanja in kompetence lahko kandidati izkazujejo na podlagi predhodno pridobljenega znanja npr. med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.

V primeru omejitve vpisa bodo imeli prednost kandidati, ki imajo višje povprečje ocen pri študiju na 1. stopnji/dodiplomskem študiju. Pri tem predstavlja povprečna ocena 70 %, ocena diplomskega/zaključnega dela pa 30 % točk.

Študent mora za prehod v 2. letnik doseči 48 ECTS (80,0 %) od 60 ECTS 1. letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, naslovljeno na pristojno komisijo UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 42 doseženimi ECTS.

Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico, tj. 30 ECTS vpisanega letnika. Pristojna komisija UP PEF lahko omogoči ponavljanje tudi študentu, ki je iz upravičenih razlogov zbral manj od predpisanega števila ECTS.

Študent lahko napreduje in dokonča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Pogoje za hitrejše napredovanje določi Senat UP PEF.

Zaradi specifike programa se lahko prizna največ 12 ECTS, to je ECTS vrednost izbirnih predmetov.

Skladno z določbami Meril za prehode med študijskimi programi se lahko v višji letnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje Socialna pedagogika vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa iste stopnje. Prehod je mogoč, če študijska programa:

• ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov in
• med katerima se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

• primerljive študijske obveznosti, ki jih je kandidat opravil v prvem študijskem programu,
• neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Prehod med študijskimi programi je vpis v drugi letnik visokošolskega študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji.

• vzgojitelj v vzgojno-izobraževalnih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (vzgojni zavodi, mladinski domovi, stanovanjske skupine itd.);
• vzgojitelj v prevzgojnem domu in strokovni svetovalec v drugih penoloških ustanovah;
• strokovni delavec na področju sociale, socialnega managementa in v nevladnih organizacijah, kakor tudi na področju zdravstva;
• svetovalni delavec v vzgojno-izobraževalnih zavodih;
• vzgojitelj predšolskih otrok za dodatno strokovno pomoč v programu za predšolske otroke;
• vzgojitelj za izvajanje dodatne strokovne pomoči;
• svetovalni delavec v programu za predšolske otroke in v prilagojenem programu za predšolske otroke s posebnimi potrebami;
• učitelj za dodatno strokovno pomoč pri premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj;
• učitelj v oddelkih podaljšanega bivanja;
• učitelj individualne in skupinske pomoči za izobraževanje posebej nadarjenih učencev;
• učitelj individualne in skupinske pomoči za izobraževanje učencev z učnimi težavami;
• učitelj za dodatno strokovno pomoč kot učno pomoč;
• strokovnjak za področje dela s starostniki.