Razredni pouk

Komunikacija in odnosi:

• učinkovito komuniciranje z otroki, učenci, dijaki in drugimi udeleženci izobraževanja (v nadaljevanju: učenci), razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi,
• razvijanje jezikovnih sporazumevalnih zmožnosti učencev,
• razvijanje socialnih veščin učencev,
• oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in ponuja samostojnost in odgovornost,
• oblikovanje jasnih pravil povezanih s potekom pouka in izvajanjem učnega procesa, organizacijo dela v razredu in za razred in učinkovito vodenje in usklajevanje oddelčnega učiteljskega zbora,
• poznavanje in uporaba ustreznih strategij za spodbujanje takega vedenja, kjer je jasno razvidna ničelna toleranca do nasilja, kjer se konflikti rešujejo z mediacijo in je zaščitena integriteta vseh sodelujočih v procesu,
• izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev, ob razumevanju in spoštovanju učenčevega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin,
• zavedanje etičnih razsežnosti svojega delovanja ter upoštevanje le-teh,
• e-kompetence,
•  didaktično znanje in interpretacijske zmožnosti za poučevanje in raziskovanje v večpredstavnostnih učnih okoljih, vključno s smiselno in učinkovito uporabo IKT v učnem procesu ter razumevanjem vpliva medijskih tehnologij na predmetnih področjih poučevanja.,

b) Učinkovito poučevanje in vzgajanje:

• obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
• upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju uspešnega učenja,
• individualizacija in diferenciacija vzgojno-izobraževalnega dela,
• vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij, ki vzpodbujajo miselno aktivnost učencev in temu ustrezno načrtovanje ciljev, preverjanje in ocenjevanje,
• razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja,
• uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih,
• prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami ter v sodelovanju z drugimi učitelji in strokovnjaki, prilagajanje dela njihovim posebnostim,
• ustrezno uporabljanje različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka učencev v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije.

c) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):

• z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
• s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
• vzpostavljanje partnerskega sodelovanja z drugimi šolami, inštitucijami v šolskem okolju ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni.

d) Usposobljenost za profesionalni razvoj:

• sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
• izboljšanje kakovosti svojega dela s samoevalvacijo in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem,
• usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.

e) Organizacijske in vodstvene sposobnosti ob:

• dobrem poznavanju svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole,
• uspešno načrtovanje in upravljanje časa,
• obvladovanje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa,
• učinkovito vodenje učencev,
• sposobnost za timsko delo in učinkovito reševanje problemov.

 Diplomanti pridobijo:

• Sposobnost kreirati prilagoditve in pomoč, ki jo potrebujejo otroci s posebnimi potrebami v procesu vzgoje in izobraževanja,
• zavedanje pomena raziskovanja kot orodja za profesionalni razvoj pedagoškega delavca in inoviranje prakse,
• kompetence samostojnega raziskovalnega dela,
• sposobnost sintetične predstavitve raziskovalnih problemov,
• sposobnost smiselnega in učinkovitega oblikovanja ustrezne priprave na izbrano temo, izvedbe in evalvacije le-teh,
• sposobnost razvijanja reflektivnega pristopa pri vzgojno-izobraževalnem delu.

Ostale predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom so navedene v posameznih učnih načrtih predmetov, vključenih v študijski program.

V podiplomski magistrski študijski program 2. stopnje Razredni pouk se lahko vpiše, kdor je končal:

I. Smeri:  Poučevanje na razredni stopnji; Poučevanje na razredni stopnji z angleščino; Poučevanje na razredni stopnji z italijanščino
- študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 240 ECTS, z ustreznih strokovnih področij, t.j. področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), program smeri Razredni pouk;

- študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 240 ECTS, z ustreznih strokovnih področij, t.j. področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence iz predmetov oziroma področij poučevanja na razredni stopnji: slovenščina, matematika, družboslovje, naravoslovje, glasbena, likovna in športna vzgoja;

- študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 240 ECTS, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence iz predmetov temeljnega pedagoškega študija ter predmetov oziroma področij poučevanja na razredni stopnji: slovenščina, matematika, družboslovje, naravoslovje, glasbena, likovna in športna vzgoja;

- študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 180 ECTS, s področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), program smeri Predšolska vzgoja, in uspešno zaključil dodatni letnik, ki je sestavni del tega študijskega programa in tako zbral manjkajočih 60 ECTS;

- študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 180 ECTS, z ustreznih strokovnih področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora pred vpisom uspešno zaključiti tudi dodatni letnik programa, ki je sestavni del tega študijskega programa in tako zbrati manjkajočih 60 ECTS;

- študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 180 ECTS, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence iz predmetov temeljnega pedagoškega študija ter predmetov oziroma področij poučevanja na razredni stopnji: slovenščina, matematika, družboslovje, naravoslovje, glasbena, likovna in športna vzgoja; kandidat mora pred vpisom uspešno zaključiti tudi dodatni letnik programa, ki je sestavni del tega študijskega programa in tako zbrati manjkajočih 60 ECTS;

- visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 z ustreznih strokovnih področij, t.j. področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), program smeri Predšolska vzgoja, in uspešno zaključil dodatni letnik, ki je sestavni del tega študijskega programa;

- visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 z ustreznih strokovnih področij, t.j. področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Kandidat mora pred vpisom uspešno zaključiti tudi dodatni letnik programa, ki je sestavni del tega študijskega programa;

- visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence iz predmetov temeljnega pedagoškega študija ter predmetov oziroma področij poučevanja na razredni stopnji: slovenščina, matematika, družboslovje, naravoslovje, glasbena, likovna in športna vzgoja. Kandidat mora pred vpisom uspešno zaključiti tudi dodatni letnik programa, ki je sestavni del tega študijskega programa;

 - univerzitetni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, z ustreznih strokovnih področij, t.j. področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence iz predmetov oziroma področij poučevanja na razredni stopnji: slovenščina, matematika, družboslovje, naravoslovje, glasbena, likovna in športna vzgoja;

- univerzitetni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence iz predmetov temeljnega pedagoškega študija ter predmetov oziroma področij poučevanja na razredni stopnji: slovenščina, matematika, družboslovje, naravoslovje, glasbena, likovna in športna vzgoja;

- enakovredno izobraževanje v tujini.

V primeru, da si kandidat izbere smer Poučevanje na razredni stopnji z angleščino ali Poučevanje na razredni stopnji z italijanščino mora imeti opravljene obveznosti v obsegu 30 ECTS s področja izbranega jezika, ki jih je pridobil v okviru izbirnih predmetov na dodiplomskem študiju 1. stopnje, in sicer so ti predmeti:

- za smer Poučevanje na razredni stopnji z angleščino: Jezikovne zmožnosti v angleščini (6 ECTS), Ustno in pisno sporočanje v angleščini (6 ECTS), Angleški jezik kot jezik stroke (6 ECTS), Otroška in mladinska književnost v angleščini (6 ECTS), Družbene razsežnosti angleškega jezika (3 ECTS) ter 3 ECTS v okviru pedagoške prakse;
- za smer Poučevanje na razredni stopnji z italijanščino: Italijanski jezik kot jezik stroke (6 ECTS), Moderni italijanski jezik 2 (6 ECTS), Slovnica italijanskega jezika – oblikoslovje in skladnja (6 ECTS), Italijanska književnost – Sodobna književnost in književnost ob meji (6 ECTS), Ustno in pisno sporočanje (italijanščina) (3 ECTS) ter 3 ECTS v okviru pedagoške prakse.

V primeru omejitve vpisa se bo kandidate izbralo na podlagi uspeha na predhodnem študiju (povprečna ocena, ocena diplomskega dela).

II. Smer Razredni pouk za zavode z italijanskim učnim jezikom:

Pogoj za vpis v 1. letnik je:

• diploma na univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Razredni pouk, smer Razredni pouk za zavode z italijanskim učnim jezikom Univerze na Primorskem Pedagoške fakultete.

 V primeru omejitve vpisa se bo kandidate izbralo na podlagi uspeha na predhodnem študiju (povprečna ocena, ocena diplomskega dela).

Študijski program ne predvideva pogojev za napredovanje, saj obsega le 1 letnik.

Študent zaključi študij, ko opravi vse študijske obveznosti in uspešno zagovarja magistrsko delo.

Prizna se lahko največ 15 ECTS, ker so predmeti predlaganega študijskega programa pripravljeni tako, da usposabljajo za poklic učitelja. V učnih načrtih predmetov so namreč vključeni elementi pedagoške prakse, katere morajo študenti opraviti za pridobitev ustreznih kompetenc.

Študijski program je enoleten in ni možno prehajati v višji letnik.

Študijski program odraža zaposlitvene potrebe negospodarstva, saj (prvenstveno) izobražuje za poklic učitelja razrednega pouka.

Načrtovana kakovost učnih izidov in kompetenc zagotavlja zaposljivost diplomantov, saj so ti usklajeni z učnimi izidi in kompetencami, ki jih zakonodaja predvideva za poklic, za katerega izobražuje študijski program, t.j. poklic učitelja razrednega pouka.

Študijski program je zasnovan tako, da diplomant, ki je izbral smer:

• Razredni pouk za zavode z italijanskim učnim jezikom, pridobi znanja in osvoji kompetence za:

• poučevanje v zavodih z italijanskim učnim jezikom
• poučevanje v zavodih s slovenskim učnim jezikom.

• Poučevanje na razredni stopnji, pridobi znanja in osvoji kompetence:

• za  poučevanje v zavodih s slovenskim učnim jezikom
• za poučevanje v zavodih z italijanskim učnim jezikom.

Diplomanti lahko študij nadaljujejo na 3. stopnji, lahko pa tudi na študijskih programih 2. stopnje, ki podrobneje proučujejo posamezne specifike v okviru stroke (npr. študijski program UP PEF Inkluzivna pedagogika).