Logopedija in surdopedagogika

Temeljni cilji študijskega programa so:

• izobraziti strokovnjaka, ki bo usposobljen za delo na področju logopedije in surdopedagogike (preventiva, diagnostika, obravnava, svetovanje ter vzgoje in izobraževanje) za delo na področju šolstva, zdravstva in socialnega varstva,
• izobraziti strokovnjaka za delo z osebami vseh starostnih skupin s težavami na področjih komunikacije, jezika, govora, požiranja in hranjenja ter sluha,
• razvijati sposobnost za komunikacijo in sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci ter s starši oz. skrbniki in drugimi pomembnimi bližnjimi,
• razvijati občutljivost za sprejemanje različnosti in odpravljanje vseh ovir pri uresničevanju enakih možnosti za vse udeležence v smislu interdisciplinarnosti in celovite obravnave udeležencev,
• izobraziti strokovnjaka sposobnega kritičnega razmišljanja z lastno refleksijo, ki se bo osebnostno in profesionalno razvijal.

V času študija študent razvije splošne kompetence , ki so predvidene na evropski ravni za novokvalificirane in evropsko primerljive ter zaposljive logopede  (NetQues Project Report Speech and Language Therapy Education in Europe United in Diversity, 2013):   

• sposobnost izkazovanja naprednih socialnih veščin, kot so asertivnost in sodelovanje,
• razumevanje, sprejemanje in usmerjenost v inkluzivnost in medkulturnost,
• sposobnost vzpostavljanja in razvijanja empatičnega odnosa do uporabnikov (npr. pacienti različnih starostnih skupin, predšolski otroci in otroci vključeni v osnovnošolske in srednješolske programe) in sodelavcev,
• sposobnost proaktivnega vedenja,samostojnost, samokritičnost in samoevalviranje,zmožnost učinkovitega pridobivanja relevantnih informacij iz različnih virov, z različnimi metodami,
• sposobnost rezilientnega delovanja,sposobnost uporabe znanj za izbor najustreznejše rešitve v danih okoliščinah,
• sposobnost za učinkovito načrtovanje in upravljanje s časom, učinkovito načrtovanje korakov, določanje časovne razporeditve z realnimi cilji, pravočasno doseganje načrtovanih ciljev,
• sposobnost analiziranja informacij za sprejemanje ustreznih zaključkov,sposobnost sintetiziranja informacij iz različnih virov, za izbor ustreznega poteka dejanj ali odgovora na vprašanje,
• sposobnost oblikovanja kreativnih in originalnih rešitev v novih situacijah,fleksibilnost – prilagajanje svojega vedenja novim situacijam, iniciativnost,  prevzemanje odgovornosti za stalno strokovno usposabljanje in izobraževanje, usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih aktivnostih,
• sposobnost samostojnega raziskovalnega dela,
• sposobnost za timsko delo, delovanje v skladu z etičnimi normami in poklicnim kodeksom. 

Poleg zgoraj naštetih bo diplomant/ka pridobil/-a tudi naslednje splošne kompetence:

a) Komunikacija in odnosi: 

• avtonomnost (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, kreativnost, prizadevanje za kakovost,
• učinkovito komuniciranje z učenci (predšolski otroci in otroci oz. mladostniki, vključeni v osnovnošolske in srednješolske programe) in drugimi udeleženci izobraževanja, razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi,
• poznavanje in uporaba ustreznih strategij za spodbujanje vedenja, kjer je jasno razvidna ničelna toleranca do nasilja, kjer se konflikti rešujejo z mediacijo in je zaščitena integriteta vseh sodelujočih v procesu,
• občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije ter razvijanje socialnih veščin učencev,
• oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in ponuja samostojnost in odgovornost,
• vzpostavljanje in izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev, ob razumevanju in spoštovanju njihovega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin,
• raba DT  za komuniciranje, sodelovanje in profesionalni razvoj,
• usposobljenost za tvorno sodelovanje v raziskovalnih projektih, namenjenih izboljšanju prakse.

b) Učinkovito poučevanje in vzgajanje: 

• obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
• upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju uspešnega učenja;
• individualizacija in diferenciacija vzgojno-izobraževalnega dela,
• vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih, inovativnih učnih metod in strategij, ki vzpodbujajo miselno aktivnost, ustvarjalnost učencev in temu ustrezno načrtovanje ciljev, preverjanje in ocenjevanje,
• razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja,
• uporaba DT pri pouku,
• raba DT pri raziskovanju in reševanju avtentičnih, realističnih in interdisciplinarnih problemov,
• spodbujanje in usmerjanje učencev pri kritičnem presojanju rabe DT,
• razvijanje različnih vrst pismenosti,prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami ter v sodelovanju z drugimi učitelji in strokovnjaki, prilagajanje dela njihovim posebnostim,
• ustrezno uporabljanje različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka učencev v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije,
• aktivno in interdisciplinarno sodelovanje s sodelavci z drugih predmetnih področij s ciljem spodbujanja medsebojnega povezovanja, skupinskega dela in širšega razumevanja obravnavane snovi,
• didaktično znanje in interpretacijske zmožnosti za poučevanje in raziskovanje v večpredstavnostnih učnih okoljih, vključno s smiselno in učinkovito rabo DT pri pouku ter razumevanjem vpliva medijskih tehnologij na predmetnih področjih poučevanja,
• razvijanje jezikovnih sporazumevalnih zmožnosti učencev,
• razvijanje socialnih veščin učencev,
• izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev, ob razumevanju in spoštovanju učenčevega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin,
• oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in ponuja samostojnost in odgovornost. 

c) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi)

• sodelovanje z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju, na področju zdravstva in socialnega varstva,
• sodelovanje s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
• vzpostavljanje partnerskega sodelovanja z drugimi šolami, inštitucijami v šolskem okolju, na področju zdravstva in socialnega varstva ter strokovnjaki na teh področjih na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni. 

d) Usposobljenost za profesionalni razvoj:

• izboljšanje kakovosti svojega dela s samoevalvacijo in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem,
• usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih in vodenje projektov, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela ter dela na področju zdravstva in socialnega varstva,
• sposobnost samostojnega raziskovalnega dela. 

e) Organizacijske in vodstvene sposobnosti:

• dobro poznavanje svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje vzgojno izobraževalnih, zdravstvenih in socialno varstvenih ustanov,
• uspešno načrtovanje in upravljanje časa,
• obvladovanje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa, terapevtskega  procesa ter preventivne dejavnosti,
• sposobnost za timsko delo in učinkovito reševanje problemov. 

Opombe:  

1) Določene kompetence so navedene tako med kompetencami NetQues kot med kompetencami posameznih kategorij. 

2) V slovenskem prostoru imamo enotni študijski program za področje logopedije in surdopedagogike. Skladno s tem so kompetence navedene v NetQuest Project Report Speech and Language Threpay Education nadgradili in dopolnili s kompetencami za delo na področju surdopedagogike. 

3) Pod terapevtski proces razumemo fazo obravnave, diagnostike in ostale aktivnosti (npr. spremljanje, svetovanje) za uporabne in druge ključne osebe (svojci, učitelji, svetovalni delavci itd.). 

Področje ocenjevanja in identifikacije potreb na področjih komunikacije, požiranja ter sluha:

• vzpostavljanje sodelovalnega odnosa v procesu ocenjevanja in diagnosticiranja;

• prepoznavanje vpliva različnih situacij in okolij ali kontekstov na težave obravnavane osebe;

• sposobnost oblikovanja ugotovitev z natančno analizo in interpretacijo rezultatov ocenjevanj ter integracijo drugih, iz ustreznih virov pridobljenih, relevantnih informacij;

• zagotavljanje razumljivih in ustreznih povratnih informacij;

• pripravljanje in oblikovanje ustnih ter pisnih poročil o rezultatih ocenjevanja, vključno z analizo in interpretacijo rezultatov; • prepoznavanje manjkajočih informacij, potrebnih za celostno razumevanje težav ali motnje ter iskanje/pridobivanje le-teh;

• prepoznavanje vpliva motnje na psihosocialno počutje, socialni in zdravstveni status klienta in pomembnih bližnjih;

• prepoznavanje potrebe ter pravočasna napotitev uporabnika k drugim strokovnjakom.  Področje obravnave posameznika (od pregleda, preventive, svetovanja, zdravljenja in svetovanja svojcem): 

• integriranje rezultatov ocenjevanj ter drugih relevantnih informacij za zastavljanje ciljev;

• razumevanje osnovnih načel, ki podpirajo specifične terapevtske in druge ustrezne  metode;

• razpravljanje o primernosti, upravičenosti ter pričakovanih rezultatih obravnave z uporabnikom ter ostalimi ključnimi osebami; 

• izbiranje in načrtovanje učinkovite obravnave, ki vključuje ključne ljudi v okolju; 

• razumevanje vloge ostalih članov inter-/trans- disciplinarnih timov, posvetovanje z njimi pri načrtovanju obravnave;

• izvajanje ustreznih terapevtskih in drugih tehnik ter uporaba ustreznih materialov, instrumentov in opreme na področju izobraževanja, svetovanja;

• sprejemanje utemeljenih odločitev za uvajanje, nadaljevanje uporabe, modificiranje ali prenehanje uporabe izbranih tehnik, terapij ali postopkov, ustrezno beleženje odločitev ter podlag, na kateri so bile sprejete;

• dokumentiranje odzivov na obravnavo ter morebitnih sprememb v načrtu intervencije;

• vodenje točnih in jasnih evidenc, skladnih s strokovnimi in pravnimi zahtevami;

• zbiranje informacij, vključno s kvantitativnimi in kvalitativnimi podatki, za oceno učinkovitosti terapije, tudi na področju šolstva;

• dogovor o in priprava obravnavane osebe in pomembnih drugih (npr. svojci, skrbniki, učitelji ipd.) na zaključek terapije, upoštevajoč relevantne postopke;

• razumevanje konceptov učinkovitosti obravnave komunikacijskih, govornih, jezikovnih motenj, motenj hranjenja in požiranja ter okvar sluha. 

Področje preventiva:

• preprečevanje razvoja komunikacijskih motenj in motenj požiranja, ozaveščanje, izvajanje skrininga ter zgodnje obravnave. 

Področje profesionalnega razvoja, vseživljenjskega učenja, etične odgovornosti:  

• razumevanje poklicne vloge logopeda in surdopedagoga in njegove omejitve;

• upoštevanje etičnega kodeksa;

• skrb za osebnostno in profesionalno rast, razvijanje medosebnih in komunikacijskih in drugih veščin. 

Področje pedagoške logopedsko-surdopedagoške prakse:

• razvijanje znanja o logopedsko-surdopedagoškem delu v VIZ ustanovah ter o procesu usmerjanja otrok z govorno-jezikovnimi motnjami;

• razvijanje zmožnosti sodelovanja s strokovnimi delavci z različnih področij;

• razvijanje znanja o nekaterih tehnikah opazovanja, spremljanja in ocenjevanja govora, komunikacije in jezika;

• zmožnost za refleksijo lastne prakse oz. svojega pedagoškega dela. 

Področje klinične logopedsko-surdopedagoške prakse:

• ocenjevanje, diagnosticiranje in obravnava komunikacijskih, jezikovnih in govornih motenj, motenj hranjenja in požiranja; • ocenjevanje, diagnosticiranje in obravnava gluhih ali naglušnih oseb. 

Področje pedagoško-psiholoških kompetenc:

• kritično branje in pisanje različnih besedil s študijskega področja (strokovni članek, geslo v leksikonu, poglavje v priročniku in podobno); 

· poznavanje strokovne terminologije s področja izobraževanja, razvoja govora in govornih motenj; 

· zmožnost učinkovite rabe digitalnih virov in orodij;

· poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti in medosebnih razlik v sposobnostih, osebnosti, socialnem vedenju, družinskem okolju ipd.; 

· poznavanje in razumevanje zakonitosti psihomotoričnega razvoja posameznika;

· poznavanje, kritično vrednotenje in uporaba različnih razvojno-psiholoških teoretskih perspektiv pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji učenja in poučevanja; 

· priprava vzgojno-izobraževalnega načrta v sodelovanju s kolegi, vodstvom vzgojno-izobraževalnega zavoda, s starši ter skrbniki; 

· izbor in vključevanje didaktičnih virov za odpravo komunikacijskih ovir pri učenju; 

· kritičen izbor in učinkovito izvajanje različnih oblik dela (npr.: vzgojno, preventivno, svetovalno, kompenzacijsko, socialno-integrativno itd.);

· poznavanje in implementacija inovativnih učnih pristopov in strategij učenja in poučevanja;

· razvijanje aktivnih metod učenja, medpredmetno povezovanje ter uporaba tradicionalnih, analognih in digitalnih medijev;

· poznavanje vloge logopeda in surdopedagoga v procesu identifikacije (usmerjanja) posameznikov s posebnimi potrebami;

· poznavanje vloge logopeda in surdopedagoga pri nudenju strokovne pomoči in prilagoditev v procesu vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja posameznikov s posebnimi potrebami;

· poznavanje in obvladovanje vloge logopeda in surdopedagoga pri pripravi in izvajanju individualiziranega programa;

· prepoznavanje vzrokov, simptomatike in posebnih potreb posameznikov s posebnimi potrebami;

· poznavanje podporne tehnologije pri delu z osebami s posebnimi potrebami; 

· izbor in vključevanje asistivnih tehnologij za odpravo komunikacijskih ovir in prilagoditve pri učenju na področjih poslušanja, govora in jezika;

· poznavanje in implementacija inovativnih učnih pristopov in strategij za spodbujanje branja in pisanja;

· razvijanje usposobljenosti za sodelovanje v multidisciplinarnih timih, diagnostično terapevtskih programih in pri reševanju etičnih dilem;

· usposobljenost za empirično raziskovanje v logopediji in surdopedagogiki;

· poznavanje in uporaba DT pri obdelavi podatkov; 

· usposobljenost za interdisciplinarno povezovanje vsebin, ki se kaže pri raziskovanju problema, ki je lahko iz različnih disciplin;

· poglobljeno razumevanje, kritičen izbor in uporaba veščin za obvladovanje terapevtske komunikacije;

· razvijanje znanja o zgodnji (logopedski) obravnavi ter procesu usmerjanja otrok z govorno-jezikovnimi motnjami;

· razvijanje znanja o nekaterih tehnikah opazovanja, spremljanja in ocenjevanja govora, komunikacije in jezika; 

· poglobljeno razumevanje in ocenitev procesov marginalizacije, stigmatiziranja, socialnega izključevanja ter preprečevanje le-tega;

· kritičen izbor in izvedba metod in tehnik v procesih svetovanja.

V 1. letnik enovitega magistrskega študijskega programa  Logopedija in surdopedagogika se lahko vpiše: 

a) kdor je opravil splošno maturo; 

b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.  

V navedeni študijski program se lahko vpiše:

• oseba brez govornih in jezikovnih motenj;
• oseba, ki je v komunikaciji neverbalno izrazna. 

Vsi kandidati, ki se vpisujejo v enoviti magistrski študijski program Logopedija in surdopedagogika, morajo pred vpisom v program opraviti preizkus  s katerim se preverja, ali izpolnjujejo pogoje v zvezi s komunikacijskimi, govornimi in jezikovnimi spretnostmi. V pripravi je interni akt, ki bo določal vsebino, potek in trajanje preizkusa ter kriterije za presojo ustreznosti kandidatov za vpis na enoviti magistrski študijski program.  

Vsi kandidati, ki se vpisujejo na enovit magistrski študijski program Logopedija in  surdopedagogika, morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni C1 glede na skupni evropski jezikovni okvir za jezike (SEJO/CEFR) z ustreznim dokazilom pred začetkom izbirnega postopka.

Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

• potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni C1, ki ga izda Univerza na Primorskem ali centri za izpite iz slovenščine, ki so potrjeni s strani ALTE,
• maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika štiriletnega izobraževalnega programa srednje šole, iz katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
• spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
• diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji v študijskem programu, ki se je izvajal v slovenskem jeziku, in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: 

• splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu: 70 % točk, 
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 30 % točk.

Študent mora za vpis v 2. letnik enovitega magistrskega študijskega programa Logopedija in  surdopedagogika doseči 54 ECTS (90 % ECTS) od 60 ECTS prvega letnika študijskega programa.   

V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.  

Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih 54 ECTS od 60 ECTS drugega letnika študijskega programa.  

V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 3. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS iz drugega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 4. letnik.  

Pogoj za vpis v 4. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega in drugega letnika še doseženih 54 ECTS od 60 ECTS tretjega letnika študijskega programa.  

V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 4. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS iz tretjega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 5. letnik.  

Pogoj za vpis v 5. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega, drugega in tretjega letnika še doseženih 54 ECTS od 60 ECTS četrtega letnika študijskega programa.

V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 5. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS iz četrtega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora magistrskega dela. 

Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico, tj. 30 ECTS vpisanega letnika. Pristojna komisija Senata UP PEF lahko omogoči ponavljanje tudi študentu, ki je iz upravičenih razlogov zbral manj od predpisanega števila ECTS.

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti in zbere skupaj 300 ECTS.

Skladno z določbami Meril za prehode med študijskimi programi se lahko v višji letnik enovitega magistrskega študijskega programa Logopedija in surdopedagogika vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa iste stopnje ali sorodnega predbolonjskega univerzitetnega študijskega programa.

Prehod je mogoč, če študijska programa:

- ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov in

- med katerima se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.  

Pri prehodu se lahko priznavajo:

- primerljive študijske obveznosti, ki jih je kandidat opravil v prvem študijskem programu, 

- neformalno pridobljena primerljiva znanja.  

Prehod med študijskimi programi je vpis v drugi ali višji letnik visokošolskega študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji. Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v študijski program ter pogoje za vpis v višji letnik, ki jih predpisuje študijski program.  

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija na enovitem magistrskem študijskem programu Logopedija in surdopedagogika.  Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava in o njih odloča pristojna komisija fakultete. Komisija v prijavno-sprejemnem postopku določi letnik, v katerega se lahko kandidat vpiše. Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik enovitega magistrskega študijskega programa Logopedija in surdopedagogika. Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.  Vse opravljene in priznane študijske obveznosti po prvem in po drugem študijskem programu morajo biti razvidne iz Priloge k diplomi.