Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Gibanje in komunikacija
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Rado Pišot, doc. dr. Joca Zurc
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Inkluzivna pedagogika
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: druga stopnja, magistrska
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 1. ali 2.
10. Semester: 1., 2. ali 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): 

14.   Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15.Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• vpis v letnik.

16.Učni cilji predmeta in kompetence:
a.Cilji:
Študenti:

• spoznajo pomen giba za prvo komunikacijo,
• spoznajo razsežnost in zmožnost vključevanja neverbalne komunikacije
• seznanijo se z učenjem s posnemanjem,
• razvijajo zmožnost analize kvantitativnih in kvalitativnih gibov ter gibanja v komunikaciji
• spoznajo skupne značilnosti in razlike ter možnosti, ki jih gibanje nudi za medosebno in družbeno komunikacije,
• spoznajo značilnosti gibalne igre kot sredstva komunikacije,
• spoznajo in poglobijo znanja o ustvarjalnem gibu,
• seznanijo se s temeljnimi principi socializacije skozi gibalno aktivnost,
• ovrednotijo gibanje kot sredstvo inkluzije,
• seznanijo se z uporabo metod sproščanja v otroštvu (raztezne in dihalne vaje, gibanje in koincentracija, joga za otroke, ...).

b.Splošne kompetence:

• sposobnost prevzemanja odgovornosti za lasten poklicni razvoj in učenje,
• poklicno delovanje v skladu s poklicno etiko in kodeksi,
• interdisciplinaren pristop k obravnavi otrok in sodelovanje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih področij,
• sposobnost dela s starši, družino, svojci ali skrbniki v smislu informiranja, izobraževanja, svetovanja in omogočanja podpore,
• sposobnost omogočanja napredovanja,
• razvijanje fleksibilnosti in tolerantnosti,
• sposobnost vrednotenja in kritične evalvacije obstoječe prakse, politike in raziskovanja
• edukacije oseb s posebnostmi v razvoju in njihove inkluzije,

c.Predmetnospecifične kompetence*:

• zmožnost odkrivanja in prepoznavanja gibalnih potreb vsakega posameznika z uporabo ustreznih postopkov, metod in tehnik,
• razumevanje razvojnih gibalnih potreb in sposobnosti ter zmožnosti uporabe giba in gibanja kot sredstva izražanja in komunikacije
• sposobnost načrtovanja in izpeljave empiričnih raziskovalnih projektov ter predstavljanje lastnih dosežkov in spoznanj,
• zmožnost razvijanja inkluzivne kulture, politike in prakse gibalne/športne aktivnosti pri otrocih iz različnih fizičnih in socialnih okoljih.
• delo s starši, družino, svojci ali skrbniki v smislu informiranja, educiranja, svetovanja in nudenja podpore pri vključevanju otroka v vsebine gibalne/športne aktivnosti,

Vsebina predmeta in literatura
17.Opis vsebine:

• gib in prva komunikacija,
• pomen in vloga neverbalne komunikacije v kognitivnem razvoju otroka
• učenje s posnemanjem,
• analiza kvantitativnih in kvalitativnih gibov,
• nevrofizološke in biomehanske osnove gibalnih vzorcev
• zaznavanje okolja in komunikacija od refleksnih gibalnih vzorcev preko elementarnih gibalnih vzorcev do stereotipov
• medosebna in družbena komunikacija,
• gibalna igra kot temeljno sredstvo komunikacije,
• ustvarjalni gib – od prvih hotenih gibov do skupinske kreacije,
• gibalna komunikacija kot osnova socializacije skozi gibalno aktivnost,
• gibanje/šport kot sredstvo inkluzije,
• metode koncentracije in sproščanja z gibanjem ter joga pri otrocih.

18.Literatura:
a.Osnovna literatura:
Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2007.
Papalia, D.E., Olds, S.W., Feldman, R.D. (2003). Human Development. New York, McGraw-Hill.
Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

b.Dopolnilna literatura*:
Vec, Tomaž (2005). Komunikacija – umevanje sporazuma. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Pišot, R., Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otroka, (Knjižnica Annales Cinesiologiae). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.
Videmšek, M., Drašler, A. in Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Cotič, M., Zurc, J. in Pišot, R. (2007). Movement as a method of integrated teaching on the example of early teaching of mathematics. V: Kožuh, B. (ur.), Kahn, R. (ur.), Kozłowska, A. (ur.), Wolze, W. (ur.). New paradigms and methods in educational and social research. Los Angeles: University of California, 209–226.
Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma. Ljubljana: Tangram
Payne, H. (2003). Creative movement & dance in groupwork. Oxon: Speechmark.
Pišot, R. (2003). Gibalni razvoj otroka in njegova vloga v celostnem razvoju. V: Konda, B. (ur.). Pomen gibanja za razvoj otroka, (str. 82–90). Ljubljana: Fit Slovenija.
Schmidt, G. (2003). Začetni program joge za otroke. Ljubljana: Schlamberger P& J, knjižnja zbirka Zate
John Evans, Brian Davies, Jan Wright (2004): Body Knowledge and Control: Studies in the Sociology of Physical Education and Helath. Routledge.
Jackson, O.L., Meltzoff, A.N.& Decety, J. (2005). Neural circuts involved in imitation and perspective-talking. Neurolmage, 31 (1), 429-439.

19.Predvideni študijski dosežki:
a.Znanje in razumevanje:*
Študent:

• pozna pomen giba kot sredstva komunikacije,
• zna analizirati kvantitativne in kvalitativne gibe,
• zna ločevati med medosebno in družbeno komunikacijo,
• pozna pomen gibalne/športne aktivnosti za spodbujanje razvojnih potencialov, ciljev in socialne integracije posameznikov,
• pozna pomen gibalnih dejavnosti za socialno vedenje in osebnost otrok,
• razvija zmožnost empiričnega raziskovanja gibanja v povezavi s komunikacijo,
• razvija zmožnost seznanja drugih z lastnimi spoznanji o strategijah, metodah in načinih uporabe giba pri komunikaciji,
• ozavesti pomen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja preko refleksije teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj,
• samostojno uporablja študijsko literaturo in razvija zmožnosti za lastno učenje na višjih ravneh.

b.Uporaba:*
Študent:

• je sposoben pridobivanja podatkov o vlogi in pomenu giba kot sredstva komunikacije s pomočjo poglobljenega teoretičnega študija in samostojnega empiričnega raziskovanja,
• zna seznanjati druge z lastnimi spoznanji ter zna sprejeti odzive nanje kot podlago za nadaljnje delo,
• samostojno uporablja študijsko literaturo,
• je sposoben identificirati, izbrati in uporabiti ustrezne gibalne/športne vsebine glede na zahteve in posebnosti otroka.

c.Refleksija:*
Študent:

• je zmožen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja,
• je zmožen refleksije lastnega teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj,
• pri predmetu razvije moralno-etnični čut in čut do odgovornosti pedagoškega dela ter učinkov, ki jih imajo njegova ravnanja na učenca,
• napreduje v svojem socialnem, čustvenem, moralnem in kognitivnem razvoju, s čimer utrdi temelje za kvalitetno delo z učenci, učitelji in starši.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20.Metode poučevanja in učenja:
predavanja, seminarji, delo na terenu (izvedba lastne empirične raziskave)

21.Načini preverjanja znanja:

• seminarsko delo (60% ocene),
• izpit (40% ocene).

Obe preverjanji znanja se ocenjujeta s številčno oceno.

Pogoji in viri
22.Delitev na skupine.*
- izdelava seminarskega dela samostojno ali v skupinah po dva do največ pet študentov.

23.Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem; študijska literatura.
Športna dvorana/telovadnica.
Ustrezni športni rekviziti in učni pripomočki.

24.Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• habilitirana visokošolska učitelja
• habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija
25.Metode in oblika evalvacije.

• sprotni pogovori s študenti,
• pridobivanje pisnih (anonimnih) mnenj študentov o zadovoljstvu z izvedbo predmeta, predstavljenimi vsebinami in s predlogi za izboljšavo) z metodo anketnega vprašalnika ob zaključku študijskega leta,
• zunanja evalvacija s strani UP.

Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Rado Pišot, doc. dr. Joca Zurc