Inkluzivna pedagogika

Prilagojene vsebine gibalne/športne aktivnosti

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu
1.    Ime predmeta: Prilagojene vsebine gibalne/športne aktivnosti
2.    Koda predmeta:
3.    Nosilec predmeta: prof. dr. Rado Pišot, doc. dr. Joca Zurc
4.    Število ECTS kreditnih točk: 6
5.    Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6.    Študijski program: Inkluzivna pedagogika
7.    Vrsta in stopnja študijskega programa: druga stopnja, magistrska
8.    Vrsta predmeta: izbirni
9.    Letnik študija: 1. ali 2.
10.    Semester: 1.,  2. ali 3.
11.    Študijska smer:
12.    Steber programa:

Obveznosti
13.    Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): 

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

seminarji (SE)

15

0,5

učitelj ali asistent

seminarji (SV)

15

0,5

asistent

seminarji (LV)

15

0,5

asistent

SKUPAJ

75

2,5

 

14.      Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

30

1

priprava na izpit in izpit (PI)

45

1,5

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15.    Predznanje, ki ga mora imeti študent:
•    vpis v letnik.


16.    Učni cilji predmeta in kompetence:
a.    Cilji:
      Študenti:

  • spoznajo pomen, vlogo in možnosti, ki jih omogočajo vsebine gibalnih/športnih aktivnosti v povezovanju in integraciji z drugimi vsebinami in predmetnimi podrorčji
  • spoznajo pomen in vlogo gibalnih/športnih aktivnosti v življenju posameznih ciljnih skupin otrok  iz različnih okolij (nadarjeni otroci, otroci s posebnimi potrebami, otroci iz specifičnih družbenih okolij, ...),
  • spoznajo gibalne posebnosti in možnosti otrok iz različnih fizičnih in družbenih okolij, spoznajo zmožnosti vključevanja v gibalne/športne aktivnosti v okviru rednega šolskega pouka in prostočasnih aktivnosti, v šoli in kraju bivanja,
  • spoznajo vlogo in pomen didaktične gibalne igre, kot sredstva in orodja za psiohmotorično učenje, sprostitev in vzdrževanje ter ohranjanje zdravja ,
  • usvajajo sposobnosti analiziranja in vrednotenja vsebin prilagojenih gibalnih/športnih aktivnosti s kineziološkega, pedagoškega, psihološkega in sociološkega vidika,
  • se usposobijo za uporabo prilagojenih vsebin gibalnih/športnih aktivnosti kot osrednjega komunikacijskega in socializacijskega sredstva,
  • spoznajo in poglobijo znanja o zakonitostih in posebnostih otrokovega gibalnega razvoja, v dialektični povezanosti s kognitivnimi in konativnimi dimenzijami, kar omogoča študentom spoznati neločljivost posameznih komponent razvoja in razumevanje otrok, katerih potrebe so drugačne,
  • spoznajo pomen prilagojenih gibalnih/športnih vsebin za socialno integracijo otrok v družbeno okolje,
  • ozavestijo pomen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja.


b.    Splošne kompetence:

  • sposobnost dela s starši, družino, svojci ali skrbniki v smislu informiranja, izobraževanja, svetovanja in omogočanja podpore,
  • sposobnost prevzemanja odgovornosti za lasten poklicni razvoj in učenje,
  • poklicno delovanje v skladu s poklicno etiko in kodeksi,
  • sodelovanje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih področij in interdisciplinarna obravnava problemov,
  • sposobnost omogočanja napredovanja,
  • razvijanje fleksibilnosti in tolerantnosti,
  • sposobnost vrednotenja in kritične evalvacije obstoječe prakse, politike in raziskovanja       
  • edukacije drugačnih posameznikov in otrok posebnostmi v razvoju ter njihove inkluzije,
  • sposobnost načrtovanja in izpeljave projektov z upoštevanjem dogovorjenih rokov ter predstavljanje lastnih dosežkov in spoznanj.


c.    Predmetnospecifične kompetence*:

  • zmožnost odkrivanja in prepoznavanja posebnih gibalnih potreb vsakega posameznika z uporabo ustreznih postopkov, metod in tehnik,
  • Sposobnost, v odvisnosti od zmožnosti in potreb posameznika, izbora ustreznih pedagoških in didaktičnih pristopovza posredovanje prilagojenih vsebin gibalne/športne aktivnosti,
  • Sposobnost partnerskega in svetovalnega dela s starši, družino, svojci ali skrbniki v smislu informiranja, educiranja, svetovanja in nudenja podpore pri vključevanju otroka v vsebine gibalne/športne aktivnosti,
  • sposobnost načrtovanja in izpeljave empiričnih raziskovalnih projektov ter predstavljanje lastnih dosežkov in spoznanj,
  • zmožnost razvijanja inkluzivne kulture, politike in prakse gibalne/športne aktivnosti pri otrocih iz različnih fizičnih in socialnih okoljih.


Vsebina predmeta in literatura
17.    Opis vsebine:

  • Gibalna aktivnost kot del vsakdanjega življenja vseh.
  • Prilagojena gibalna/športna aktivnost za otroke nadarjene v različnih področjih – dejavnik spodbude in sprostitve v otrokovem skladnem življenju.
  • Prilagojene gibalne in športne aktivnosti kot del osebne in družbene identitete otrok iz različnih fizičnih in socialnih okolij.
  • Prilagojene gibalne in športne aktivnosti v različnih kulturah, na različnih kontinentih sveta in v različnih zgodovinskih obdobjih.
  • Povezanost prilagojenih gibalnih in športnih vsebin z vsebinami drugih predmetnih področij oz. specialnimi didaktikami.
  • Uporaba prilagojenih gibalnih vsebin pri pouku (dvig učnih rezultatov, pomoč pri učnih težavah, razbremenitev, sprostitev).
  • Igra kot osrednji način izvajanja prilagojenih vsebin gibalne/športne aktivnosti.
  • Komunikacija in socializacija skozi gibanje.
  • Gibalne/športne aktivnosti kot sredstvo vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti.
  • Posebnosti v gibalnem razvoju ter vpliv na osebnostni razvoj; pojav gibalnega nemira, zavrtosti, nerodnosti, centralne motorične motnje v povezavi z drugimi pojavnimi oblikam in izredne gibalne nadarjenosti otrok.


18.    Literatura:
a.    Osnovna literatura:
Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2007.
Papalia, D.E., Olds, S.W., Feldman, R.D. (2003). Human Development. New York, McGraw-Hill.

b.    Dopolnilna literatura*:
Pišot, R., Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otroka, (Knjižnica Annales Cinesiologiae). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.
Videmšek, M., Drašler, A. in Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Pišot, R., Zurc, J. (2005). Raziskave celostnega razvoja otroka kot osnova didaktike gibalne/športne vzgoje. Ann, Ser. hist. sociol., 15(1), 195-204.
Zurc, J. Rožac-Darovec, V. (ur.). (2006). Drži se pokonci : pomen gibalne aktivnosti za otrokovo hrbtenico, (Knjižnica Annales Cinesiologiae). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.
Jurak, G., Kovač, M., & Strel, J. (ur) (2003), Športno nadarjeni učenci in dijaki v šoli: analiza nekaterih organizacijskih modelov in priprava strokovnih podlag za nekatere posebne organizacijske oblike v vzgoji in izobraževanju, Ljubljana: Fakulteta za šport.
Gardner, H. (1995): Razsežnosti uma, Tangram, Ljubljana.
George, D. (1997): Nadarjeni otrok kot izziv, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
Glogovec, Z., Žagar, D. (1992): Ustvarjalnost. Projektno vzgojno delo. Zavod RS za šolstvo in šport, Ljubljana.
Jaušovec, N. (1987): Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti, Državna založba Slovenije, Ljubljana.

19.    Predvideni študijski dosežki:

a.    Znanje in razumevanje:*
Študent:

  • pozna povezanost gibanja z različnimi predmetnimi področji,
  • pozna pomen prilagojenih vsebin gibalne/športne aktivnosti za spodbujanje razvojnih potencialov, ciljev in socialne integracije posameznikov,
  • pozna pomen gibalnih dejavnosti za socialno vedenje in osebnost otrok,
  • razvija zmožnost empiričnega pridobivanja podatkov o pomenu prilagojenih vsebin gibalne/športne aktivnosti s pomočjo poglobljenega teoretičnega študija in samostojnega empiričnega raziskovanja,
  • razvija zmožnost seznanja drugih z lastnimi spoznanji o strategijah, metodah in načinih vpeljave prilagojenih gibalnih in športnih aktivnostih ter sprejemanje odzivov nanje kot podlago za nadaljnje raziskovanje in delo,
  • ozavesti pomen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja preko refleksije teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj,
  • samostojno uporablja študijsko literaturo in razvija zmožnosti za lastno učenje na višjih ravneh.


b.    Uporaba:*
Študent:

  • je sposoben pridobivanja podatkov o vlogi in pomenu prilagojenih vsebin gibalnih in športnih aktivnosti s pomočjo poglobljenega teoretičnega študija in samostojnega empiričnega raziskovanja,
  • •   zna seznanjati druge z lastnimi spoznanji o vključevanju prilagojenih vsebin gibalne in športne aktivnosti v vsakdanje življenje otrok ter zna sprejeti odzive nanje kot podlago za nadaljnje delo,
  • samostojno uporablja študijsko literaturo,
  • je sposoben identificirati, izbrati in uporabiti ustrezne gibalne/športne vsebine glede na zahteve in posebnosti otroka.


c.    Refleksija:*
Študent:

  • je zmožen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja,
  • je zmožen refleksije lastnega teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj,
  • pri predmetu razvije moralno-etnični čut in čut do odgovornosti pedagoškega dela ter učinkov, ki jih imajo njegova ravnanja na učenca,
  • napreduje v svojem socialnem, čustvenem, moralnem in kognitivnem razvoju, s čimer utrdi temelje za kvalitetno delo z učenci, učitelji in starši.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20.    Metode poučevanja in učenja:
predavanja, seminarji, delo na terenu (izvedba lastne empirične raziskave)

21.    Načini preverjanja znanja:

  • seminarsko delo (60% ocene),
  • izpit (40% ocene).

Obe preverjanji znanja se ocenjujeta s številčno oceno.

Pogoji in viri
22.    Delitev na skupine.*
izdelava seminarskega dela samostojno ali v skupinah po dva do največ pet študentov.

23.    Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem; študijska literatura.
Športna dvorana/telovadnica.
Ustrezni športni rekviziti in učni pripomočki.

24.    Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • habilitirana visokošolska učitelja
  • habilitiran visokošolski sodelavec



Evalvacija
25.    Metode in oblika evalvacije.

  • sprotni pogovori s študenti,
  • pridobivanje pisnih (anonimnih) mnenj študentov o zadovoljstvu z izvedbo predmeta, predstavljenimi vsebinami in s predlogi za izboljšavo) z metodo anketnega vprašalnika ob zaključku študijskega leta,
  • zunanja evalvacija s strani UP.



Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Rado Pišot, doc. dr. Joca Zurc

icon open book

Novice

20. nov. | Novice

Pogledi v mladinsko književnost Branke Jurca

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so s simpozijem, na katerem sta sodelovali tudi dr. Barbara Zorman in dr. Vladka Tucovič Sturman z UP PEF, obeležili 110. obletnico rojstva Branke Jurca.

19. nov. | Novice

Novinarsko srečanje ob 50. obletnici Pedagoške fakultete v Kopru

V torek, 19. novembra 2024, je v sejni sobi na UP PEF potekala novinarska konferenca ob 50. obletnici Pedagoške fakultete v Kopru.

icon arrow more

Dogodki