Osnovni podatki o predmetu
1.    Ime predmeta: Položaj mladih v družbi tveganja 
2.    Koda predmeta:
3.    Nosilec predmeta: doc. dr. Urban Vehovar
4.    Število ECTS kreditnih točk: 6
5.    Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6.    Študijski program: Inkluzivna pedagogika
7.    Vrsta in stopnja študijskega programa: podiplomski, 2. stopnja
8.    Vrsta predmeta: izbirni
9.    Letnik študija: 1. ali 2.
10.    Semester: 1., 2. ali 3. 
11.    Študijska smer:
12.    Steber programa:

Obveznosti
13.    Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14.       Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15.    Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v letnik.

16.    Učni cilji predmeta in kompetence:
Cilji:
ozavestiti študente o kompleksnosti pojava inkluzije in o potrebi po integraciji različnih znanj v smislu interdisciplinarnosti in transdisciplinarnosti ter sposobnosti in kompetenc za  celovito obravnavo različnih posameznikov;
razvijati občutljivost za potrebe posameznikov in njihovih svojcev;
razvijati pozitivna pričakovanja povezana z razvojnimi potenciali, cilji in socialno integracijo drugačnih.

Splošne kompetence:
razumevanje odnosov med vzgojno-izobraževalnimi institucijami in socialnim okoljem;
zmožnost razvijanja inkluzivne kulture, politike in prakse;
interdisciplinarno povezovanje vsebin;
sposobnost kritičnega branja na področju razvojnih, prepoznavnih in kontekstualnih procesov, ki sooblikujejo edukacijo drugačnih in inkluzijo, tako na ravni skupine kot posameznikov;
sposobnost vrednotenja oz. kritične evalvacije obstoječe prakse, politike in raziskovanja edukacije drugačnih in inkluzije.

Predmetnospecifične kompetence
občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije;
razumevanje vzrokov in posledic socialnega vključevanja ter izključevanja; 
usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo.

Vsebina predmeta in literatura 
17.    Opis vsebine:
obravnava procesov ekonomske, politične in kulturne globalizacije ter individualizacije, značilnih za družbe tveganja; razumevanje pomena izobraževanja ter učinkov izobraževalnega uspeha ali neuspeha na posamezničino / posameznikovo prihodnost v družbah tveganja.
družba kot stratificiran sistem; razumevanje vpliva rasne, razredne in spolne pripadnosti na izobraževalne dosežke mladih; razumevanje vzrokov in posledic socialnega vključevanja in izključevanja v povezavi z rasno, razredno in spolno pripadnostjo ter hendikepom.
študentke in študenti se seznanijo s položajem družine v družbah tveganja ter z značilnostmi medosebnih razmerij, ki so značilna za sodobne družine; oris prehoda k čustveni in podporni družini (T. Rener); družina je ključen dejavnik družbene reprodukcije, ki se prilagaja vsakokratnim družbenim razmeram, obenem pa je objekt političnih in ideoloških manipulacij.
poseben poudarek je dan usposobljenosti za kritično razumevanje položaja mladih, žensk in ostalih potencialno ali dejansko socialno izključenih skupin; v razmerah, ko se tveganja privatizirajo, postaja družina ključen dejavnik preživetvenih možnosti mladih v družbah tveganja (T. Rener); družina je 'smetnjak sodobnih družb' (U. Beck).
razumevanje in obravnava hendikepa kot družbeno konstruirane realnosti.
obravnava vloge države v procesih socialnega vključevanja in izključevanja.

18.    Literatura:
Osnovna literatura:
U. Beck, Družba tveganja, Krtina, Ljubljana 2001 /1986/: str. 23-29; 41-60; 111-146; 201-227
Črnak Meglič (ur.), Otroci in mladina v prehodni družbi, MŠŠ in Aristej, Maribor, 2005: 57-76; 221-238
V. Miheljak (ur.), Mladina 2000: slovenska mladina na prehodu v tretje tisočletje, MŠZŠ, Urad RS za mladino in Založba Aristej, Maribor, 2002: str. 79-103; 165-183
M. Nastran Ule, Sodobne identitete v vrtincu diskurzov, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 2000: str. 33-49; 49-67; 261-270; 310-319
M. Ule et al., Socialna ranljivost mladih, Aristej, Šentilj 2000: str. 17-40; 93-99; 103-113
D. Zaviršek, Hendikep kot kulturna travma, *cf., Ljubljana, 2000: str. 21-62; 116-149; 150-174; 227-279; 306-325

19.    Predvideni študijski dosežki:
Znanje in razumevanje:
razume položaj posameznic / posameznikov ter družine v družbah tveganja;
poznavanje vpliva rasnih, spolnih in etničnih razlik ter hendikepa kot dejavnikov socialne izključenosti;
poznavanje posledic in mehanizmov socialnega izključevanja ter vključevanja.

Uporaba:
poznavanje orodij in metod družbenega vključevanja;
socialno vključevanje mladih.

Refleksija:
usposobljenost za kritičen razmislek o razmerju med osebnimi značilnostmi in družbenim položajem skupin mladih, ki so socialno izključene.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20.    Metode poučevanja in učenja:
Predavanja z aktivno udeležbo študentk in študentov (opredelitev in razumevanje problemov, dialog in razlaga, študije primerov, analiza javnih razprav in literature, poročanja medijev, filmov).
Seminarsko delo (samostojno delo, posvetovanja na kontaktnih urah) v povezavi z vsebino problema (tematsko razširjanje in dopolnjevanje, uvajanje v raziskovanje izbranega problema), navezava na širši študijski kontekst (interdisciplinarno povezovanje vsebin).
Konzultacije (dodatna razlaga, razprava, obravnava specifičnih vprašanj, pomoč pri pripravi seminarske naloge), individualne in skupinske konsultacije.
Samostojni študij (motiviranje, usmerjanje, študijska pomoč).

21.    Načini preverjanja znanja:
Seminarska naloga z obsegom od 3000 do 4000 besed (pogoj za pristop k izpitu).
Pisni izpit.

Pogoji in viri
22.    Delitev na skupine.
V eni skupini, ki bo obiskovala seminarske vaje je najmanj 25 študentk in študentov (v skladu z univerzitetnimi kriteriji, ki opredeljujejo velikost skupin).

23.    Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Projektor. Dostop do medmrežja.

24.    Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.
Predavanja in seminarske vaje: 
1 habilitiran visokošolski učitelj in
1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija
25.    Metode in oblika evalvacije.
Sprotna evalvacija (pri predavanjih in seminarju) ter evalvacija študentov.
Vključenost v fakultetni oz. univerzitetni sistem zagotavljanja kakovosti.


Učni načrt pripravil: doc. dr. Urban Vehovar