Inkluzivna pedagogika
Reflektivna praksa
Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Reflektivna praksa
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Sonja Rutar
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski
Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Inkluzivna pedagogika
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: podiplomski, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:
Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):
| Oblika izvedbe | Število ur | Število KT | Izvajalec |
| laboratorijske vaje (LV) | 15 | 0,5 | Učitelj, sodelavec |
| SKUPAJ | 15 | 0,5 |
14. Samostojno študentovo delo:
| Oblika aktivnosti | Število ur | Število KT |
| hospitacije (HO) | 60 | 2 |
| nastopi (NA) | 30 | 1 |
| študij literature in virov (ŠL) | 30 | 1 |
| krajši pisni izdelki (KPI) | 15 | 0,5 |
| portfolio – projektna naloga (PN) | 30 | 1 |
| SKUPAJ | 165 | 5,5 |
Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v letnik
16. Učni cilji predmeta in kompetence:
Cilji:
Študent/-ka na praksi spoznava zakonitosti vzgojno-izobraževalnega dela.
Se usposablja za samostojno, kritično in reflektivno prakso.
Splošne kompetence:
zmožnost odkrivanja in prepoznavanja posebnih potreb vsakega posameznika z uporabo ustreznih postopkov, metod in tehnik,
izbira ustreznih pristopov, metod, tehnik in strategij dela glede na specifične potrebe posameznika,
sposobnost uporabe ustreznih postopkov, metod in tehnik za pripravo in izvajanje individualiziranih programov
Predmetnospecifične kompetence*:
Razvijanje strategij reflektivnega praktika.
Razvijanje zmožnosti opazovanja in svetovanja.
Uporaba različnih strategij v neposrednem delu.
Pedagoško vodenje razreda, skupine, posameznikov.
Zmožnost samorefleksije in načrtovanja sprememb.
Poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja s kolegi, vodstvom in širšim družbenim okoljem.
Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
Značilnosti reflektivne prakse in proces reflektivne prakse, ki naj vključuje: načrtovanje dela, zbiraje podatkov, analizo in refleksijo ter načrtovanje sprememb.
Tehnike opazovanja pri hospitacijah ter razvijanje vloge »kritičnega prijatelja« pri kolegialnem opazovanju in svetovanju.
Sodelovanje z mentorjem, vodstvom, okoljem, starši in vključenimi v učni proces.
Nastopi pred učečimi, mentorjem, kolegom. Samorefleksija.
Pogovor po nastopu, ki naj vključuje informacije: o dogajanju in ravnanju študenta,
študentovi razlagi in razmisleku o dogajanju, razkrivanje in ozaveščanje novega znanja ter načrtovanje sprememb.
Pomen dnevniških zapisov in beležk. Vodenje dnevnika prakse. Zbiranje informacij od udeležencev.
Pomen, značilnosti in vsebina portfolia.
18. Literatura:
Osnovna literatura:
Cencič, M. (2000). Nekatere strategije reflektivnega poučevanja. V: Kramar, M., Duh, M. (ur.). Didaktični in metodični vidiki nadaljnjega razvoja izobraževanja. Maribor: Pedagoška fakulteta, str. 63-71.
Cencič, M., Cencič, M. (1994). Praktično usposabljanje učiteljskih kandidatov. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Literatura se sproti dopolnjuje.
19. Predvideni študijski dosežki:
Znanje in razumevanje:
Študent/-ka pozna osnovne tehnike opazovanja učnega procesa.
Razvija spretnosti neposrednega dela.
Pozna in upošteva ključne dejavnike, ki so potrebni za uspešno vzgojno-izobraževalno delo.
Razume pojave, ki potekajo v praksi.
Uporaba:
Sposoben/-na je učinkovito analizirati in ovrednotit svoje delo in ostalih.
Zna načrtovati, izpeljati in ovrednotiti svoje delo.
Zna oblikovati pripravo in jo smiselno prilagajati sposobnostim in zmožnostim učečih.
Refleksija:
Zmožen/-na je ovrednotiti svoje delo glede na zastavljene in dosežene cilje ter načrtovati in izpeljati spremembe.
Strokovno delo reflektira na osnovi zbranih in analiziranih informacij.
Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
nastopi, hospitacije, individualno in sodelovalno učenje, pisanje dnevnika in vodenje portfolia.
21. Načini preverjanja znanja:
Opravljene in predstavljene obveznosti. Krajši pisni izdelki (sprotni načrti, priprave, refleksije, dnevnik ipd.) so zbrani in urejeni v portfoliu prakse.
Ocena je opisna: opravil/a, ni opravi/a prakse.
Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
Praksa poteka individualno, v dvojicah ali v manjših skupinah.
Pri laboratorijskih vajah so skupine po normativih, 15 študentov.
23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Pristanek vzgojno izobraževalnih ustanov in sodelovanje s partnerskimi pedagoškimi institucijami.
24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.
1 habilitiran visokošolski učitelj in
1 habilitiran visokošolski sodelavec,
mentorji/-ice na VI zavodih
Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Notranja evalvacija ob zaključku prakse in zunanja evalvacija po merilih Univerze.
Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Majda Cencič
Novice
11. mar. | Novice
Vabilo k udeležbi na Mednarodnem simpoziju Tvorjenje pomena in večrazsežna – večkodna pismenost | Invitation to the International Symposium Meaning-making, Multiliteracies and Multimodality
Namen simpozija je, odpirati vprašanja in iskati odgovore, kako se v sodobnosti odzivati na možnosti, ponujene z moderno tehnologijo (digitalizacija in UI) pri izbiri znakovnih sistemov za tvorjenje pomena v komuniciranju. Simpozij bo potekal od 19. do 20. marca 2026 v Kopru. The purpose of the Symposium is to rethink and open wider the discussion about how modern person responds to the possibilities offered by modern technology in choosing semiotic systems for making meaning in communication. The Symposium will take place from 19 to 20 March 2026 in Koper.
Dogodki
17. mar. | Dogodek Koper
Posvet: Prijavil_a bi projekt: Kje naj začnem?
19. mar. | Dogodek Koper