Inkluzivna pedagogika
Znakovni jezik
Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Znakovni jezik
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Božidar Opara
4. Število KT: 6
5. Učni jezik: slovenski, slovenski znakovni jezik za gluhe, znakovni jezik za gluhoslepe
Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Inkluzivna pedagogika
7. Stopnja študijskega programa: podiplomski, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik: 2.
10. Semester: 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:
Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):
oblika | število ur | število KT | izvaja |
Predavanja (P) | 5 | 0,16 | učitelj |
Laboratorijske vaje (LV) | 70 | 2,34 | sodelavec |
SKUPAJ | 75 | 2,5 |
14. Samostojno študentovo delo:
Oblika | število ur | število KT |
Seminarska naloga (SN) | 45 | 1,5 |
Izpit in priprava na izpit (PI) | 60 | 2,0 |
SKUPAJ | 105 | 3,5 |
Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v letnik in opravljen izpit iz predmeta Metode dela z gluhimi, naglušnimi in z osebami z govorno-jezikovnimi motnjami.
16. Učni cilji predmeta in kompetence:
Cilji:
Študent/ka spozna zakonitosti slovenskega znakovnega jezika za gluhe in zakonitosti znakovnega jezika za gluhoslepe. Zna primerjati zakonitosti obeh znakovnih jezikov s slovenskim jezikom. Teoretično in praktično se usposobi za samostojno sporazumevanje z gluho in gluhoslepo osebo. Spozna osnovne značilnosti gluhote.
Splošne kompetence:
izbira ustreznih pristopov, metod, tehnik in strategij dela glede na specifične potrebe posameznika
uporaba specialno pedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami
sposobnost sprejemanja interesov posameznika in uporaba notranje motivacije posameznika za razvoj potrebnih spretnosti
Predmetnospecifične kompetence:
Gluhota in slovenski znakovni jezik:
spozna in uporabi elemente SZJ in razvije komunikacijske spretnosti
spozna kulturne značilnosti gluhih in razvije empatijo (socialna struktura)
uporabi osnovne značilnosti tolmačenja in zapisovanja
Gluhoslepota in znakovni jezik:
spozna komunikacijske kanale za sporazumevanje z gluhoslepo osebo
spozna in uporabi podporne storitve za delo z gluhoslepimi osebami (vodenje, mobilnost, tolmačenje, intervenor, prilagoditve okolja) in razvije empatijo
Naglušnost:
spozna temeljne značilnosti sporazumevanja z naglušno osebo
prilagoditve okolja za nemoteno komuniciranje z naglušno osebo
Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
Slovenski znakovni jezik in znakovni jezik
zgodovina in razvoj SZJ
raziskovanje in standardizacija kretenj, temeljne karakteristike kretenj
slovnična pravila SZJ in elementi ZJ (položaj rok, mimika obraza, itd.)
osnove tolmačenja
učenje kretenj - osnovni vsebinski moduli: predstavitev, sporazumevanje, osebe, okolje, osebnost, življenje,
vloga tolmača, intervenorja, spremljevalca in zapisnikarja
temeljne značilnosti oddajanja oz. sprejemanja informacij in motnje
učenje osnov mednarodne kretnje – skupne temeljne značilnosti vseh znakovnih jezikov
Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika
Gluhota/naglušnost/gluhoslepota
socialna struktura (socio-ekonomski položaj) in posledice na področju izobraževanja in zaposlovanja
mentalno zdravje in gluhota (posledice gluhote/gluhoslepote)
kulturne značilnosti »Kulture Gluhih«
prilagoditve v okolju za nemoteno sporazumevanje gluhih/naglušnih/gluhoslepih oseb
izbira komunikacijskih sredstev (SZJ, taktilni ZJ, vodeni ZJ, prstna abeceda, oralna metoda, totalna komunikacija, itd)
18. Literatura:
Osnovna literatura:
Bešter, (1994). Nekaj značilnosti slovenskega kretalnega jezika v primerjavi s slovenskim glasovnim jezikom. Defektologica Slovenica no.1.
Globačnik, B. (2001). Slovenski jezik in slovenski znakovni jezik; Defectologica Slovenica no. 9, št. 2.
Juhart, M. (2007) Gluhoslepi. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Juhart, Redžepovič (2007) Gluhi, naglušni in gluhoslepi na področju izobraževanja. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Košir, S. (1993). Neverbalna komunikacija slušno motenih in njihova pričakovanja; O položaju gluhih in naglušnih v Sloveniji – zbornik prispevkov s konference v Portorožu; Ljubljana; Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana.
Opara, B. (2007). Šola za različne učence-tudi za učence s posebnimi potrebami, Zbornik Različni učenci - različni pristopi, Supra, Ljubljana.
Podboršek, L. (1984). Moderndorfer M. Govorica rok – priročnik za učenje kretalnega govora; Ljubljana; Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Podboršek, L. (1992). Govorica rok 2 – priročnik za učenje znakovnega jezika; Ljubljana; Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih.
Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (2002). Uradni list Republike Slovenije, št. 96.
Dopolnilna literatura:
Podboršek, L. (1989). Uvajanje znakovnega jezika v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje slušno prizadetih v Sloveniji, Ljubljana; Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih.
Redžepovič, A. (1995). Odrasli gluhi in naglušni v Sloveniji. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Savič, (1998) Socialne posledice gluhote. Zbornik: Klasifikacija in socialne posledice gluhote. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Stalzer, (1997). Visoka izobrazba za gluhe. Zbornik: Pravica gluhih do znanja. Ljubljana: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana.
Žele, A., Bauman J. (2003). Multimedijski praktični slovar slovenskega znakovnega jezika gluhih (CD ROM); Ljubljana, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Dodatna literatura:
Dolinšek, T. (1989). Dejavniki uspešnega zaposlovanja. Zbornik: Usposabljanje slušno prizadetih na slovenskem. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Davidovič, B., Globačnik, B. (2001). Vodnik po pravicah invalidov. Ljubljana: Urad Vlade RS za invalide in bolnike in Urad Vlade RS za informiranje.
Ivasovič V. (2005). Ali slišimo gluhe? Na koliko decibelih? (Prevod) Ljubljana: Mestno društvo gluhih Ljubljana.
Jakopič, B. (1970). Gluhonemnica v Ljubljani (1900-1945). Ljubljana: Zavod za usposabljanje slušno in govorno motenih.
Jakopič, B. (1978) Oris zgodovine vzgoje in izobraževanja gluhih v svetu. Ljubljana: Zavod za usposabljanje slušno in govorno motenih.
Juras, (1986). Družbena odgovornost gluhih. Zbornik: Jugoslovanski posvet z mednarodno udeležbo o problematiki totalne komunikacije in organiziranju gluhih in naglušnih danes in jutri. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.
19. Predvideni študijski dosežki:
Znanje in razumevanje:
spoznati in prepoznati jezikovne značilnosti SZJ, ZJ za gluhoslepe in različna sredstva sporazumevanja,
spoznati kulturne, socialne in komunikacijske značilnosti dela in življenja gluhih/naglušnih/gluhoslepih
razumeti in prepoznati vlogo tolmača, ter ostalih podpornih komunikacijskih storitev (zapisovalec, intervenor, asistent v komunikaciji, vodenje, …)
Uporaba:
uporaba osnov SZJ pri sporazumevanju z gluho osebo
uporaba osnov ZJ in drugih komunikacijskih poti pri sporazumevanju z gluhoslepo osebo
uporaba osnov drugih komunikacijskih kanalov pri sporazumevanju z naglušno osebo
empatija do težav in specifike dela in življenja oseb z okvaro sluha/vida
kulturno zavedanje skupnosti gluhih in uporaba le tega pri sporazumevanju z njimi ter - -- reševanju problemov na strokovnem področju gluhote
reševati komunikacijske motnje
uporabiti elemente tolmačenja ter drugih vlog na področju premagovanja komunikacijskih ovir
Refleksija:
vzpodbudi jih pri samoevalvaciji razvoja sporazumevanja z osebami z okvaro sluha
vzpodbuditi razumevanje gluhote in socialnih vidikov posledic gluhote
znanje in razumevanje nadgraditi pri nadaljnjem razvoju in raziskavah SZJ ter drugih metod sporazumevanja
prepoznavati jezikovno zavedanje besednega in nebesednega zavedanja
spoštovanje drugih jezikov
razvoj novih socialnih veščin v stiku s kulturo gluhih
prepoznavanje invalidske politike in družbene skrbi za invalide
uporaba znanj za delo z drugimi kategorijami invalidov oz. osebami s posebnimi potrebami
integracija znakovnega jezika v delo in sporazumevanje z drugimi–inkluzija
Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:
predavanja, vaje, hospitacije v skupini/na terenu, nastopi v skupini, samostojna, skupinska in frontalna uporaba IKT (cd rom, dvd in vhs kasete, www).
21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
pisni izpit – izdelava seminarske naloge (30% ocene)
pisni izpit – izpolniti vprašalnik o hospitaciji/opazovanju (20% ocene)
praktični izpit – nastop pred skupino: samoevalvacija (ocenjevanje lastnih posnetkov in posnetkov drugih študentov ter nastopov-v parih ali v troje) (40% ocene)
zagovor praktičnega izpita (10% ocene).
Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
Frontalno delo, pri spoznavanju temeljnih znanj in hospitacij v skupini
Delo v parih, pri spoznavanju posameznih elementov
Delo v trojkah, pri praktičnem usposabljanju
Delo v skupinah po 5, pri začetnih nastopih
Delo v celotni skupini, pri zaključnih nastopih
23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
DV Kamera
Televizija
Videorekorder (VHS ali dvd)
Tabla in pisala
Grafoskop
Računalnik s projektorjem z dostopom do www
(idealno bi bilo imeti več TV sprejemnikov z videorekorderjem za individualno delo ali v manjših skupinah, za ogled video posnetkov)
24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.
1 habilitiran visokošolski učitelj
1 habilitiran visokošolski sodelavec
gluha, naglušna in gluhoslepa oseba kot moderatorji v skupini
hospitacija v društvu gluhih in naglušnih na lokalnem področju delovanja
Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Sprotna evalvacija - Sprotni razgovori izvajalcev predmeta s študenti.
Samoevalvacija
Analiza usposobljenosti v postopku učenja komunikacije v znakovnem jeziku.
Končna evalvacija - Analiza uspešnosti študentov pri preverjanju znanja in seminarske naloge
Učni načrt pripravila: doc. dr. Božidar Opara in Matjaž Juhart - tolmač znakovnega jezika
Novice
20. dec. | Novice
Okrogli mizi ob šesti ediciji SPEKULE: Gnetljivo navzven
Od 16. decembra 2024 se odvija šesta edicija SPEKULE, ki je nosila naslov Gnetljivo navzven (»KNEADABLE IN THE FLY«). Dogodek, ki je povezal raznolike kulturne ustvarjalce, strokovnjake in ljubitelje umetnosti, se bo zaključil 9. januarja 2025 v Izoli. Med najpomembnejšimi dogodki programa sta bili dve okrogli mizi, ki sta potekali 17. in 18. decembra 2024 v ateljejskih prostorih Vizualnih umetnosti in oblikovanja Univerze na Primorskem na Čevljarski ulici 19 v Kopru.
19. dec. | Novice
Obisk otrok iz Atletske šole
V začetku decembra je Telovadnica UP PEF gostila otroke iz Atletske šole Zajček pri Atletskem klubu Koper.
Dogodki
9. jan. | Dogodek Izola
SPEKULA: Otvoritev samostojne razstave Črtomir Frelih
17. jan. | Dogodek Koper
Urbani laboratorij: Študentske delavnice in razstava
17. jan. - 18. jan. | Dogodek Koper