UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Metode dela z gluhimi, naglušnimi in z osebami z govorno-jezikovnimi motnjami

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Inkluzivna pedagogika, 2. stopnja

/

1.

1.

Vrsta predmeta

obvezni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Sem. vaje

Lab. vaje

Teren. vaje

Samost. delo

ECTS

15

30

15

15

/

105 *

6

Projektna naloga 15 ur = 1 0,5 KT; študij literature in virov 30 ur = 1 KT; priprava na izpit in izpit 30 ur = 1 KT; praksa 30 ur = 1 KT

Nosilec predmeta:

doc. dr. BožidarOpara

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

Vsebina:

*V samostojno študentovo delo je vključenih 30 ur (1 KT) prakse.

Opis vsebine predmeta:

• Značilnosti oseb z motnjami sluha. Posledice motenj sluha. Sistemi usposabljanja in rehabilitacije gluhih/naglušnih. Vrste programov za učence z motnjami sluha;
• program predšolske vzgoje s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo;
• prilagojeni program predšolske vzgoje;
• izobraževalni programi s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo;
• prilagojeni izobraževalni programi z enakovrednim izobraževalnim standardom.
• Surdodidaktični principi. Specifičnost učnih metod in učnih sredstev pri poučevanju gluhih/naglušnih. Izbor metod, učiteljeva priprava.
• Surdopedagog rehabilitator – klinik.
• Vloga družine in staršev pri rehabilitaciji osebe z motnjo sluha. Socialna integracija. Vzgojno- izobraževalna integracija, inkluzija.
• Logopedija kot disciplina. Teoretične osnove logopedske obravnave. Normalen govorno-jezikovni in komunikacijski razvoj (ocenjevanje, standardi, norme) ter znaki motenj komunikacije. Odstopanja v govorni, jezikovni in glasovni produkciji otrok, mladostnikov, odraslih. Kategorizacija govornih, glasovnih, komunikacijskih motenj. Sistemi usposabljanja in rehabilitacije otrok z govorno jezikovnimi motnjami. Vrste programov za učence z govorno jezikovnimi motnjami:
• program predšolske vzgoje s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo;
• prilagojeni program predšolske vzgoje;
• izobraževalni programi s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo;
• prilagojeni izobraževalni programi z enakovrednim izobraževalnim standardom.

Osnovna literatura:

• http://www.cplol.org
• http://www.who.int/classifications/en/
• http://www.who.int/classifications/icf/en/
• http://www.who.int/classifications/icf/site/onlinebrowser/icf.cfm
• http://www3.fhs.usyd.edu.au/ncchwww/site/4.1.4.htm#
• Kogovšek, D. (2003): Pomembnost komunikacije in logopedija v našem prostoru: Logopedija za vsa življenjska obdobja / 1. slovenski kongres logopedov z mednarodno udeležbo, Bled, 19.-21. 3. 2003. - Ljubljana : Zavod za gluhe in naglušne, 233-235.
• Košir, S. (1991). Značilnosti razvrščenih mladostnikov z motnjami sluha v Sloveniji od leta 1966 do 1990, Pedagoška akademija Ljubljana, Ljubljana, 54. 5 – 51.
• Košir, S. (2003): Integracija otrok s posebnimi potrebami v Evropi, prizadevanja Slovenije: Sodobna pedagogika. Leto. 54, posebna izdaja, 138-144.
• Košir, S. (1999): Sluh: naglušnost in gluhost : [kaj moramo vedeti, ko se prvič srečamo s problemi sluha]: Ljubljana : Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, 149. 3 – 144.
• Lenček, S. (1991): Delo logopedov v OŠ s prilagojenim programom. III. srečanje logopedov Slovenije. G. Martuljek, 87-93.
• www.dlogs.si
• Marschark, Marc, Spencer, Patricia Elizabeth: Oxford handbook of deaf studies, language, and education: Oxford [etc.] : Oxford University Press, cop. 2003: XVI, 505

Dopolnilna literatura:

• Jakopič, B., Škondrič, Č. (1998): Oris zgodovine vzgoje in izobraževanja gluhih v svetu: Ljubljana: Zveza gluhih in naglušnih Slovenije, 45. 5 – 44.
• Jakopič-Savić, (1986). Pota do besede. Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih Ljubljana, Ljubljana, 155. 5 – 152.
• Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti, invalidnosti in zdravja (2006). Svetovna zdravstvena organizacija, Ženeva, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Ljubljana.
• Savić, L., Maslić, Ferdinand J. (1974): Pregled opšte istorije surdopedagogije. knj.1, Evropa: Beograd: Savez društava defektologa Jugoslavije. Savezna Surdopedagoška sekcija, 150.

Dodatna literatura:

• Keramitčievski, S. (1990): Opšta logopedija : Sa istorijom logopedije i bazičnim logopedskim rečnikom: Beograd : Naučna knjiga, 415. 45 – 52, 92 – 99.

Cilji in kompetence:

Cilji:

Študent/ka spozna metode dela z gluhimi, naglušnimi in osebami z govorno jezikovnimi motnjami.

Študent/ka zna odbrati prave metode za vsak posamezni primer in jih samostojno in kvalitetno izvajati.


Splošne kompetence:

• zmožnost odkrivanja in prepoznavanja posebnih potreb vsakega posameznika z uporabo ustreznih postopkov, metod in tehnik,
• sposobnost uporabe ustreznih postopkov, metod in tehnik za pripravo in izvajanje individualiziranih programov,
• uporabo specialno pedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami.
• Predmetnospecifične kompetence:
• sposobnost sprejemanja vseh lastnosti posameznika in njegovih interesov za razvoj potrebnih spretnosti,
• sposobnost za reeduciranje pomanjkljivih ali slabo razvitih procesov in funkcij posameznika,
• sposobnost prepoznavanja in uporabe načinov in poti za kompenzacije primanjkljajev, ovir oziroma motenj posameznika.

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

• študent/ka pozna pojav gluhote in zna prepoznati individualne posebnosti posameznika z gluhoto ali naglušnostjo,
• obvlada specifične metode dela z gluhimi in naglušnimi,
• zna prepoznati motnje in ovire na govorno jezikovnem področju in obvlada metode poučevanja.

Uporaba:

• študent/ka zna uporabiti ustrezne metode za vzgojo in izobraževanje gluhih in naglušnih,
• zna uporabiti prave metode poučevanja in učenja oseb z govorno-jezikovnimi motnjami.

Refleksija:

• študent/ka je zmožen/na presojati, ali so izbrane metode poučevanja in učenja in poti obravnave gluhih in naglušnih ter oseb z govorno jezikovnimi motnjami ustrezne ali ne in jih po potrebi zamenjati z ustreznejšimi po načelu, da nobena metoda ni zveličavna.

Metode poučevanja in učenja:

Poleg predavanj blizu tretjina kontaktnih ur obsega problemsko orientirano učenje, ki se zaključi z oddajo seminarske naloge.

Temo seminarjev si bodo študentje izbrali sami v dogovoru z nosilcem predmeta. Pri tem delu bodo svoje teoretično znanje nadgradili s kritičnim ovrednotenjem določenega problema, ki ga bodo opazovali v praksi. Pri tem se bodo študenti učili uporabljati strokovni jezik v skladu z zahtevami slovenskega knjižnega jezika ter se učili iskati informacije iz različnih virov.

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Znanje se preverja z ustnim izpitom študenta/ke. Poleg tega pa še s seminarsko nalogo, ki je predpogoj za pristop k ustnemu izpitu. Seminarska naloga mora obsegati najmanj 1500 besed in pozitivna ocena seminarske naloge je predpogoj za ustni izpit. Za izdelavo seminarske naloge študenti prejmejo navodila.

Seminarska naloga 40 %, izpit 60 %.

Reference nosilca: