Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Andragoška gerontologija
2. Koda predmeta: IO-I03
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Maja Mezgec
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Izobraževanje odraslih in razvoj kariere
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: magistrski študijski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 1. ali 2.
10. Semester: 1. ali 2.
11. Študijska smer: /
12. Steber programa: /

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v program.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:

• razumevanje družbenih, psiholoških in fizioloških vidikov staranja
• poznavanje problematike staranja in starejših v Sloveniji
• razumevanje sodobnih spoznanj socialne gereontologije, ki so korelirane z učenjem v tretjem življenjskem obdobju.
• ozaveščanje o pomenu učenja v tretjem življenjskem obdobju za družbeni, ekonomski in individualni razvoj
• ozaveščanje o pomenu kakovostnega staranja in medgeneracijskega povezovanja

b. Splošne kompetence:

• sposobnost razumevanja družbe, psiholoških, ekonomskih in pravnih temeljev
• sposobnosti razvijanja koncepta vseživljenjskega učenja v družbi in pri posamezniku
• sposobnost razumevanja razvoja posameznika v različnih razvojnih obdobjih
• sposobnost prenosa teoretskih znanj v andragoško prakso

c. Predmetno specifične kompetence:

• razvijanje sposobnosti identificiranja potreb po izobraževanju v tretjem življenjskem obdobju
• uporabljanje ustreznih pristopov in strategij za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju
• poznavanje in razumevanje socialnih procesov in družbene pogojenosti
• poznavanje, razumevanje in upoštevanje dejavnikov, ki vplivajo na kakovostno staranje in razvijanje kakovostnih medgeneracijskih odnosov.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
Predmet je zasnovan interdisciplnarno povezuje različne vidike staranja

• opredelitev staranja in starosti
• socialna gerontologija v Sloveniji in po svetu
• družbena pogojenost tretjega življenjskega obdobja
• fiziološki aspekti staranja
• psihološki aspekti staranja
• družbeni aspekti staranja
• medčloveški odnosi in medgeneracijsko povezovanje
• učenje v tretjem življenjskem obdobju
• priprava na kakovostno starost
• programi, politika in institucije za tretje življenjsko obdobje

18. Literatura:
Osnovna literatura:

• Ramovš, J. (2003): Kakovostna starost. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.
• Kristančič, A. (2005), Nova podoba staranja: siva revolucija. Ljubljana: združenje svetovalnih delavcev Slovenije.
• Withnall, A.; McGivney, V.; Soulsby, J.(2004): Older people learning: myths and realities. Leicester: NIACE.

Dopolnilna literatura:

• Požarnik H. (1981): Umetnost staranja. Ljubljana, Cankarjeva založba.
• Hlebec, V. (2003): Socialna omrežja starostnikov v Sloveniji.V: Družboslvne razprave, 43: 171-182.
• Šelb, J.(2001): Moja upokojitev – moj novi izziv. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije.
• Kuhn, K., Taylor,P., Lunde, A., Mirabile, M., Reday-Mulvey,G.(1998): Career planning and employment of older workers. Driekant, education&consultancy Maastricht, Netherlands.

Dodatna literatura:
Commission of the European Communities (2003): The demographic future of Europe – from challenge to opportunity, Commission of the European Communities.Brussels.
Članki iz znanstvene gerontološke revije Kakovostna starost in andragoške revije Andragoška spoznanja.

19. Predvideni študijski dosežki.
a. Znanje in razumevanje:

• razumevanje družbenih, psiholoških in fizioloških vidikov staranja
• poznavanje problematike staranja in starejših v Sloveniji
• pozna in upošteva temeljne značilnosti in ključne dejavnike staranja in učenja v tretjem življenjskem obdobju

b. Uporaba:

• sposoben razvijanja koncepta vseživljenjskega učenja v družbi in pri posamezniku
• sposobnost prenosa teoretskih znanj v andragoško prakso
• sposoben uporabe ustreznih pristopov in strategij za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju

c. Refleksija:

• premoščanje družbeno pogojenih stereotipov o starosti
• ozaveščanje o pomenu kakovostnih medgeneracijskih odnosov

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela:

• predavanja
• študij literature
• seminarsko delo
• konzultacije
• samostojni študij
• vaje v manjših skupinah.

Metode dela: interkativne metode, ki temeljijo na principih aktivnega učenja (Razlaga, razgovor/ diskusija/debata, delo z besedili, proučevanje primerov, vključevanje gostov iz prakse in diskusija o izbranih primerih in druge).

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

• Pisni izpit (vsebina predavanj, vaj in seminarjev) 60% ocene
• Seminarski izdelek 20% ocene
• Predstavitev seminarskega izdelka 10% ocene
• Aktivno sodelovanje na predavanjih 10% ocene

Za pozitivno oceno mora študent zbrati vsaj 60% vseh možnih točk.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z veljavnimi normativi.


23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Sodobna izobraževalna tehnologija (računalnik s projektorjem, dostop do interneta, grafoskop…)

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi naslednjih virov

• Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov na koncu posameznih vsebinskih sklopov. Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
• Drug vir evalvacije bo analiza seminarskega dela, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
• Tretji vir evalvacije bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.
• Četrti vir evalvacije bodo ocene študentov v skladu z določili UP PEF.

Učni načrt pripravila:
doc. dr. Maja Mezgec