Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: Sodobni trendi edukacijskih ved
2. Koda predmeta: IO-01
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Dejan Hozjan
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Izobraževanje odraslih in razvoj kariere
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: podiplomski, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 1.
10. Semester: 1.
11. Študijska smer: /
12. Steber programa: /

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
V okviru predmeta študent se seznani s sodobnimi spoznanji o družbenih, ekonomskih in personalnih vidikih izobraževanja in spozna temeljne paradigmatične koncepte edukacijskih ved v 20. in 21. stoletju. Študent se seznani s ključnimi praktičnimi izzivi sodobnega izobraževanja (vseživljenjsko učenje, mobilnost, potrebe trga dela, interkulturna edukacija itd.) ter spozna smernice nadaljnjega razvoja.

b. Splošne kompetence:

• poznavanje sodobnih strategij učenja in poučevanja
• sposobnosti razvijanja koncepta vseživljenjskega učenja v družbi in pri posamezniku
• odprtost za sodobna dognanja v svojem poklicnem okolju

c. Predmetno specifične kompetence:

• razumevanje sodobnih vidikov izobraževanja odraslih
• usposobljenost za zaznavanje in reševanje sodobnih problemov vzgoje in izobraževanja ter razvoja kariere
• usposobljenost za sodelovanje pri odločanju in prevzemanje odgovornosti za razvoj izobraženja odraslih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni
• poznavanje in razumevanje socialnih procesov (posebej procesov v vzgoji in izobraževanju in razvoju kariere)
• sodelovanje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih in kariernih področij

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
Temeljne vsebine
I. Uvod v edukacijske vede
II. Današnja identiteta edukacijskih ved
III. Položaj edukacijskih ved v okviru sodobnih znanosti
IV. Klasifikacije sodobnih edukacijskih teoretičnih paradigem
V. Filozofsko-antropološke, psihološke, sociološke in ideološke dimenzije različnih teoretičnih pristopov in njihov vpliv na prakso
VI. Edukacijske vede pred izzivi novih spoznanj
VII. Aktualne teme v sodobnem izobraževanju
Specifične vsebine
I. Samokritične edukacijske paradigme
II. Od modernega k postmodernemu izobraževanju
III. Edukacijske vede in neoliberalizem
IV. Globalizacija in izobraževanje
V. Sodobne edukacijske politike

18. Literatura:
Osnovna literatura
I. Gaton, M. (1989). Uvod u edukacijske znanosti. Unesco: Pariz.
II. Mijatović, A. (ur.) (1999). Osnove suvremene pedagogije. Zagreb: Hrvatski pedagoško-književni zbor.
III. Savićević, M. D. (1991). Savremena shvatanja andragogije. Beograd: Institut za pedagogiju i andragogiju Filozofskog fakulteta.
IV. Gartenschlaeger, U. and Hinzen, H. (ed.) (2001). Prospects and Trends in Adult Education. Bonn: IIZ/DVV.
Dopolnilna literatura
I. Bartolomeo, de M. in Tiriticco, M. (ur.) (1996). Vsebine in problemi sodobne pedagogike. Nova Gorica: Educa.
II. Wakounig, V. (ur.) (2003). Postmodernizem v pedagogiki. Ljubljana: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije.
III. Edwards, R. (2000). Globalisation and pedagogy : space, place, and identity. London, New York: Routledge.
IV. Laval, C. (2005). Šola ni podjetje: neoliberalni napad na javno šolstvo. Krtina: Ljubljana.
Dodatna literatura
I. Mitrović, D. (1976). Moderni tokovi komparativne pedagogije. Sarajevo: Svjetlost.
II. Herrera, A., Mandić, P. (1989) Obrazovanje za XXI stoljeće. Sarajevo: Svjetlost.
III. Đorđević, J. (2000). Reformni pedagoški pokreti u 20. veku. Beograd: Učiteljski fakultet.

19. Predvideni študijski dosežki:

• pridobitev poglobljenega pregleda najpomembnejših usmeritev, premikov, trendov in perspektiv v sodobni edukaciji
• integracija teoretskih, raziskovalnih, diagnostičnih in aplikativnih vidikov v trendih sodobne edukacije
• spodbujanje spremljanja in kritičnega presojanja razvojnih trendov edukacijskih ved

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela: frontalna, delo v manjših skupinah, delo v paru in individualno delo
Metode dela: predavanje, razlaga, razgovor, raziskovalno-problemska metoda, akademska diskusija, kooperativno učenje, konstruktivno poslušanje.

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
Preverjanje znanja obsega:

• domačne naloge in refleksivni listi (20 % celotne ocene),
• seminarske naloge (30 % celotne ocene) in
• izpit (50 % celotne ocene).

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Sodobna izobraževalna tehnologija, t.j. računalnik s projektorjem in dostopom do interneta ter grafoskop.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.
Habilitiran visokošolski učitelj in sodelavec.

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi naslednjih virov:

• Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov na koncu posameznih vsebinskih sklopov. Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
• Drug vir evalvacije bo analiza seminarskih in domačih nalog, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
• Tretji vir evalvacije bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.
• Četrti vir evalvacije bodo ocene študentov v skladu z določili PeF.

Učni načrt pripravil:
doc. dr. Dejan Hozjan