Socialna pedagogika

Temeljni cilji študijskega programa so usposobiti študente za kvalitetno delo na področju socialne pedagogike tako s posamezniki, kot skupinami in v skupnosti. Socialno pedagoško delo zavzema vedno večji in širši diapazon ciljnih skupin in posameznikov, kateri potrebujejo tako preventivne vzgojne, socialne, učne in celostne oblike pomoči v socialnem vključevanju in kompenzatorne in osebnostno in socialno vključevalne kompetence za kvalitetno pomoč. Študijski program je usmerjen v aplikativna znanja, kakor tudi temeljna teoretična znanja s področja socialne pedagogike, s katerimi bodo kos teoretski refleksiji, analizi stanja in delovanja v konkretni življenjski situaciji vsakega posebej in družbe kot celote. Socialno pedagoška pomoč usmerjena v življenjski prostor posameznika in skupin temelji na znanjih in praktičnem delovanju, fleksibilnosti ter razumevanju delovanja institucij in posameznikov. Medkulturnost, deinstitucionalizacija, otrokove in človekove pravice, opolnomočenje, participacija, nerazlikovanje so samo oporne točke v refleksivnem znanju bodočega diplomanta.

Po zaključenem študijskem programu pridobi diplomant/ka naslednje splošne kompetence:

• usposobljenost za uporabo teoretičnega znanja pri reševanju strokovnih in delovnih problemov v različnih okoljih in na različnih funkcijah,
•  kritičnost in odgovornosti za določanje in doseganje lastnih rezultatov dela,
• usposobljenost za ustrezno interakcijo z delovnim in družbenim okoljem ter aktivno sodelovanje v timu,
• sposobnost uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije,
• usposobljenost za osnovno raziskovalno delo,
• inovativno razmišljanje in delovanje v delovnem in družbenem okolju,
•  izoblikovana zavest o nujnosti vseživljenjskega učenja in kariernega razvoja, prepoznavanje in prevzemanje pobud za lastno učenje in karierni razvoj,
• etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki.

 Poleg navedenih splošnih kompetenc bodo študenti pridobili še naslednje splošne kompetence:

•  uporabljanje medijev v vzgojnem procesu in uporabljanje IKT v učno pedagoškem kontekstu,
• pepoznavanje institucionalnih mehanizmov znotraj posameznih javnih institucij,
• razumevanje in poznavanje osnovnih konceptov svetovanja,
• poznavanje teoretskih konceptov spolov,
• poznavanje značilnosti poklicev pomoči,
• usposobljenost za samozavestno strokovno individualno delo ter pripravljenost za sodelovalno/timsko delo, avtonomno, kritično, reflektivno, samokritično sodeluje v skupinah,
• razumevanje in poznavanje temeljnih pojmov socialne varnosti kot del socialne politike,
• usposobljenost kritične presoje in refleksije lastnega strokovnega dela ter načrtovanja osebnostnega in profesionalnega razvoja.

Po zaključenem študijskem programu bo diplomant pridobil naslednje predmetnospecifične kompetence:

 a) Učinkovito poučevanje in vzgajanje:

• uporaba socialno pedagoških didkatičnih, metodičnih in specialno metodičnih znanj v skladu s sodobnimi spoznanji,
• zmožnost argumentiranja in organiziranja inkluzivne, nediskriminatorne vzgojno-izobraževalne prakse,
• učinkovito izvajanje individualizacije in diferenciacije vzgojno-izobraževalnega dela,
• vzpostavljanje optimalnega učno-vzgojnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij, ki vzpodbujajo miselno aktivnost otrok/mladostnikov in temu ustrezno načrtovanje učnih/vzgojnih ciljev,
• prepoznavanje otrok/mladostnikov s posebnimi potrebami ter v sodelovanju z učitelji in drugimi strokovnjaki, prilagajanje dela njihovim posebnostim,
• ustrezno uporabljanje različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka otrok/mladostnikov v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije,
• učinkovito komuniciranje z otroki/mladostniki in drugimi deležniki vzgoje in izobraževanja, razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih profesionalnih odnosov,
• razvijanje in multipliciranje socialnih veščin otrok/mladostnikov, tudi z uporabo konkretnih metod Treninga socialnih veščin s poudarkom na delu z otroki/mladostniki z vedenjskimi, čustvenimi in socialnimi težavami;
• oblikovanje varnega in spodbudnega učno-vzgojnega okolja, v katerem se otroci/mladostniki počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost,
• oblikovanje jasnih pravil vedenja in discipline v posamezni skupini in v celotni vzgojno-izobraževalni instituciji, ki temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev,
• sposobnost organiziranja, analiziranja skupin in priprava in vodenje delavnic temelječih na analizi;
• uspešno soočanje z motečim vedenjem, agresivnostjo, konflikti ter uporabljanje ustreznih strategij za njihovo reševanje, tudi mediacije,
• vzpostavljanje enakovrednega profesionalnega odnosa do otrok/mladostnikov in drugih deležnikov socialno pedagoške obravnave ob razumevanju in spoštovanju razvojnih značilnosti, individualnosti ter njihovega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega (življenjskega) okolja, ter drugih osebnih okoliščin,
• strokovno delo, usmerjeno v življenjsko polje uporabnika; sposobnost delovanja v obstoječih socialnih pogojih,
• poznavanje ter razumevanje diagnosticiranja v kontekstu posameznikove življenjske in socialne umeščenosti z omogočanjem načrtovanja individualno primernih posegov z vidika participatornega udejstvovanja posameznika,
• zavedanje etičnih razsežnosti svojega delovanja ter njihovo upoštevanje,
• uporaba medijev v socialno-pedagoškem delu.

 b) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):

• z drugimi strokovnimi delavci v delovni organizaciji, v kateri je zaposlen ter drugimi institucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
• s starši oz. skrbniki otrok/mladostnikov,
• vzpostavljanje partnerskih odnosov in sodelovanje z drugimi institucijami v življenjskem okolju, situaciji otroka/mladostnika, drugih uporabnikov socialno pedagoških storitev ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni.

 c) Usposobljenost za profesionalni razvoj:

• sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
• izboljšanje kakovosti svojega dela s samoevalvacijo in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem,
• usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela,
• reflektiranje in kritično ovrednotenje različnih socialno pedagoških metod in dopolnilnih metod socialno pedagoškega dela,
• empatičnost in komunikacijska odprtost,
• sprotno reflektiranje in zavestnost intra- in inter- psihičnih procesov v intervizijski/supervizijski skupini,
• sposobnost kritične analize vloge socialnega pedagoga pri varovanju človekovih pravic,
• ozaveščanje lastne »življenjske zgodbe« (življenjski scenarij, življenjske pozicije, …).

 d) Organizacijske in vodstvene sposobnosti:

• dobro poznavanje svojega poklica, etičnega kodeksa in predpisov, ki urejajo delovanje institucij, kjer se socialni pedagog lahko zaposluje ,
• uspešno načrtovanje in upravljanje časa,
• sposobnost pisanja prijav na različne razpise pristojnih ministrstev znotraj SLO in v okviru EU,
• obvladovanje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učno-vzgojnega procesa,
• sposobnost za timsko delo in učinkovito reševanje problemov,
• sposobnost prepoznavanja in razumevanja problematike procesov v delovnih organizacijah.

 e) Poglobljeno poznavanje in razumevanje teoretskih konceptov v socialno-pedagoškem polju:

• opredelitev temeljnih značilnosti socialne pedagogike kot znanstvene discipline,
• spoznavanje, razumevanje in uporaba različnih metodoloških prijemov v pridobivanju in empirični obdelavi socialnopedagoških raziskovalnih polj,
• poglobljeno poznavanje in razumevanje kulturne raznolikosti,
• spoznavanje in razumevanje socialno pedagoškega konteksta delovanja v razvojni kategoriji mladostništva in drugih specifičnih ranljivih skupin,
• poglobljeno poznavanje in razumevanje različnih oblik nasilja,
• spoznavanje in razumevanje aplikacije teorij v svetovalnem delu in njihova praktična uporaba,
• spoznavanje, razumevanje in uporaba nevrofizioloških znanj v socialno pedagoškem delu, raziskovanju in znanosti.

 (Podrobneje so predmetnospecifične kompetence navedene v posameznem učnem načrtu.)

V univerzitetni študijski program Socialna pedagogika se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature, izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo

kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu:   70 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku:                                                       30 % točk;

kandidati iz točke b) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi                                            40 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku                                                 30 % točk,
• uspeh pri izbranem predmetu splošne mature                    30 % točk

Študent mora za vpis v 2. letnik študijskega programa 1. stopnje Socialna pedagogika doseči 54 ECTS (90 % ECTS) od 60 ECTS prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.

Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih 54 ECTS od 60 ECTS drugega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 3. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS iz drugega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora zaključnega dela.

Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico, tj. 30 ECTS vpisanega letnika. Pristojna komisija Senata UP PEF lahko omogoči ponavljanje tudi študentu, ki je iz upravičenih razlogov zbral manj od predpisanega števila ECTS.

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti in opravi ter zagovarja diplomsko delo (zbere skupaj 180 ECTS).

Skladno z določbami Meril za prehode med študijskimi programi se lahko v višji letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Socialna pedagogika vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa iste stopnje ali sorodnega dodiplomskega študijskega programa (predbolonjski študijski programi). Prehod je mogoč, če študijska programa:

- ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov in

- med katerima se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

 Pri prehodu se lahko priznavajo:

• primerljive študijske obveznosti, ki jih je kandidat opravil v prvem študijskem programu,
• neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Prehod med študijskimi programi je vpis v drugi ali višji letnik visokošolskega študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji.

Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v študijski program ter pogoje za vpis v višji letnik, ki jih predpisuje študijski program.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Socialna pedagogika.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija fakultete. Komisija v prijavno-sprejemnem postopku določi letnik, v katerega se lahko kandidat vpiše.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Socialna pedagogika.

Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Diplomant se bo po zaključenem študiju lahko zaposlil v poklicih, ki se prvenstveno izvajajo v:

• vzgojno-izobraževalnih organizacijah,
• vzgojno-varstvenih organizacijah,
• ustanovah za delo z mladostniki,
• ustanovah za delo s starejšimi.

Diplomant bo lahko študij nadaljeval na magistrskem študijskem programu 2. stopnje Socialna pedagogika (ki se izvaja na UP PEF), in tako pridobil ustrezno izobrazbo za zaposlitev v osnovni in srednji šoli (skladno z zakonodajo, ki ureja zaposlovanje v osnovni in srednji šoli).