Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Šport za zabavo - košarka
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: Bojan Šturm, pred.
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program – 1. stopnja
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 1. ali 2. ali 3.
10. Semester: 1. ali 2. ali 3. ali 4. ali 5. ali 6.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka:

• razvijati osnovne gibalne sposobnosti (moč, hitrost, koordinacijo, preciznost,...) z različnimi nalogami in organizacijskimi oblikami;
• razvijati funkcionalne sposobnosti (aerobno in anaerobno vzdržljivost);
• spoznati lastne gibalne in funkcionalne sposobnosti v daljšem časovnem obdobju obremenitve;
• razumeti dileme sodobnega športa in spoštovanja fair playa;
• skozi igro doživljati in razumeti pomen telesne obremenitve v funkciji sprostitve;
• izpopolnjevanje znanja v izbrani športni panogi;
• oblikovanje trajnega aktivnega odnosa do športa kot kompenzacijske dejavnosti pri športu in delu.

b. Splošne kompetence:
Študent/-ka:

• razumeti vpliv športne aktivnosti na zdravje in dobro počutje;
• razumeti odziv organizma na napor in prilagoditev;
• samostojno vzdrževanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti;
• izboljšanje komunikacijske komponente;
• krepitev lastne samopodobe;
• pripravljenost in sposobnost samostojnega vključevanja v organizirane ali neorganizirane oblike športnega udejstvovanja v študijskih in kasneje v delovnih okoljih;
• sposobnost reševanja gibalnih problemov v različnih okoliščinah.

c. Predmetnospecifične kompetence*:
Študent/-ka:

• sposobnost načrtovanja vadbe glede na lastne potrebe in zmožnosti;
• pridobivanje in strukturiranje specifičnih gibalnih izkušenj;
• sposobnost reševanja igralnih situacij v fazi obrambe in v fazi napada.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:

• KOŠARKA: je ena najbolj privlačnih, dinamičnih in atraktivnih športnih iger. Je igra, ki omogoča ustvarjalnost posameznika, skupinsko delovanje dveh ali več igralcev. Košarkarska igra je zelo zapletena in bogata z elementi gibanja in pravil.
  Za današnjo igro je značilno, da je hitra, gibljiva in predvsem zelo napadalna, tako v napadu kot v obrambi. Igralci dosegajo točke – koše iz prodorov pod koš in z meti za dve in tri točke ter iz prostih metov. Današnja taktika v napadu je hiter prenos žoge in različne akcije, da pridejo igralci do lažje pozicije za met na koš. V obrambi pa se izvajajo različne postavitve glede na napad nasprotnika.
  Pri igranju košarke utrjujemo tehnične in taktične elemente skozi igro 1:1, 2:2, 3:3, 4:4 in 5:5 na en koš ali dva koša.
  Vadba poteka dvakrat tedensko po eno uro.

18. Literatura:
a. Osnovna literatura:

• Rotovnik-Kozjek, N. (2004) Gibanje je življenje (izbrana poglavja). Ljubljana: Domus.
• Berčič, H. et al. (2001) Šport v obdobju zrelosti. Ljubljana: Fakulteta za šport UL, Inštitut za šport.
• Pokorn, D. (1988) Gorivo za zmagovalce - prehrana športnika in rekreativca, Ljubljana: Forma 7.
• Tušak, M., & Tušak, M. (1997). Psihologija športa. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
• Dežman, B. (2002) Košarka za mlade igralce in igralke. Ljubljana: Fakulteta za šport.
• Dežman, B. (1998). Dobimo se pod koši: pravila igranja na en koš. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šport.
• Dežman, B. (2002). Košarka za mlade igralce in igralke. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
• Erčulj, F. (1999). Conske in kombinirane obrambe in napadi proti njim. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
• Dežman, B. in Erčulj, F. (2005). Kondicijska priprava v košarki. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
• Ličen, S. in Dežman, B. (2003). Mehanika sojenja za košarkarske sodnike pripravnike. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

b. Dopolnilna literatura*:

• CINDI Slovenija (2002) Krepimo zdravje z gibanjem in zdravo prehrano (mednarodna konferenca - Radenci). Ljubljana: CINDI Slovenija.
• Šport, Kinesiologia Slovenica, Sodobna Pedagogika, Fit, Šport mladih, Tabor, Sokol, Polet,…
• Ličen, S., Dežman, B. (2003) Mehanika sojenja za košarkarske sodnike pripravnike. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:*
Študent/-ka:

• osvajanje vsebin športa kot temeljev, ki dajejo življenju določeno kvaliteto;
• razumevanje preventivne vloge športa v ozaveščanju proti različnim oblikam zasvojenosti;
• pridobitev novih znanj iz tehnike in taktike;
• razumevanje odzivanja na napor;
• utrditev in uporaba že znanih elementov v igri-tekmi;
• sposobnost in zmožnost uspešnega nastopanja na tekmovanjih.

b. Uporaba:*
Študent/-ka:

• uporaba pridobljenega znanja in izkušenj za kompenzacijo vsakodnevnih stresov med študijem;
• sposobnost uporabe pridobljenih znanj med igranjem;
• sposobnost povezovanja osvojenih znanj in izkušenj med različnimi športnimi področji.

c. Refleksija:*
Študent/-ka:

• uporaba pridobljenega znanja in izkušenj za kompenzacijo vsakodnevnih stresov v poklicu in med delom ter v družini.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
predavanja, seminar, praktične vaje, delo na terenu, samostojen študij literature in izdelava seminarske naloge.

21. Načini preverjanja znanja:

• seminarsko delo,
• 85 % obvezna prisotnost na aktivnostih.

Znanje se ocenjuje z oceno: opravil / ni opravil.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine:*
V skladu z normativi.
23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta:

• pokriti vadbeni prostori – športna dvorana s košarkarskim igriščem (najem);
• lastna športna oprema;
• predavalnice.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta:*

• habilitirani visokošolski učitelji;
• habilitirani visokošolski sodelavci.

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije:

• sprotni pogovori s študenti;
• pridobivanje pisnih mnenj študentov o zadovoljstvu z izvedbo predmeta, predstavljenimi vsebinami in s predlogi za izboljšavo, z metodo anketnega vprašalnika ob zaključku študijskega leta;
• samoevalvacija.

Učni načrt sestavil: Bojan Šturm, pred.