Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: ŠPORT – ZIMSKE IN LETNE AKTIVNOSTI 2
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Rado Pišot
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Študent mora imeti opravljena izpita pri predmetih Antropološka kineziologija in Didaktika športne vzgoje. Priporočljivo je, da ima študent usvojena znanja s področij razvojne psihologije, osnov pedagogike, pedagoške psihologije in splošne didaktike.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Poglobiti znanja, ki jih študent pridobi v rednem programu. Dodatno usposobiti in pripraviti študente za izvajanje obveznega in dodatnega programa predvidenega z učnim načrtom za športno vzgojo (vsebine, ki jih ne moremo zagotavljati z rednim številom ur).

b. Splošne kompetence:

• Osvojiti in razvijati didaktično metodična znanja za vodenje športne vzgoje v nižjih razredih osnovne šole.
• Razumevanje anatomsko fizioloških osnov ter informacijskega sistema gibanja, kar omogoča analizo elementov osnovne motorike in gibalnih dejavnosti.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• komunikacije z otroki v različnih starostnih obdobijh in odraslimi
• Študent si pridobi znanja za uporabo gibalne dejavnosti, kot sredstvo vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanje in strukturiranje gibalnih izkušenj.
• Razumevanje metodičnega področja gibalne/športne vzgoje ter pridobitev praktičnih znanj za poučevanje G/Š vzgoje v vseh starostnih obdobjih predšolskega otrok prve in druge trijade osnovne šole.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.
Študent spozna:

• modele otrokovega razvoja: kognitivni, psihomotorični in afektivni; nevromotorika, senzomotorika, psihomotorika, sociomotorika, senzorična integracija,
• motorične sposobnosti, latentne strukture, morfološke značilnosti,
• osnovne gibalne spretnosti, motorično učenje, gibalne vzorce – refleksi, programiran in načrtovan razvoj, arhaična gibanja in lokomocije, stabilnost, manipulacije, specifične in specializirane dejavnosti,
• vplive gibalnih dejavnosti na živčno-mišični sistem, mišice kot biološki motorji, pretok energije, prehrane,
• transportne sisteme, vloga srčno-žilenga sistema v miru in obremenitvah, aerobne in anaerobne procese, dihalne funkcije, telesna kondicija,
• sisteme za upravljanje: tristopenjski nivoji: refleksna, spontana in hotena gibanja,
• biomehaniko pokončne drže: anatomske in fiziološke osnove položajev telesa, vrste in oblike gibanja glede na vlogo lokomotornega aparata,
• telesne konstitucije, volge pokončne telesne drže, utrujenost zaradi statičnih položajev; nastajanje slabe telesne drže; vzroki, pojavne oblike, posledice in preventivni ukrepi,
• razvojne lestvice telesne kontrole ročnih spretnosti,
• gibalne dejavnosti kot sredstvo vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanje in strukturiarnje gibalnih izkušenj,
• motnje v gibalnem razvoju ter vpliv na osebnostni razvoj; pojav gibalnega nemira, zavrtosti, nerodnosti, centralne motorične motnje v povezavi z drugimi pojavnimi oblikami.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Abraham, H. 81985): Zavoj proti desni. Center SOO, Ljubljana
• Cheung, L. W. Y., Richmond, J. B. (1995): Child Health, Nutrition and Physical Activity. Harvard University, Human Kinetics Publisher, Champaign
• Dežman, B., Dežman, C. (1985): Elementarne igre z žogo za predšolske otroke, Ljubljana
• Kristan, S. (1979): Športna turistika, Šolski center za telesno vzgojo, Ljubljana
• Laeng, M. (1990): Movimento, gioco e fantasia, Firenze
• Pistotnik, B. (1993): Elementarne igre- sredstvo za razvoj motoričnih sposobnosti, FŠ, Ljubljana
• Pistotnik, B. (1994): Potapljanje za vsakogar: priročnik za prosto potapljanje, FŠ, Ljubljana
• Pišot, R. (1990): Metoda igre- najboljše sredstvo za doseganje integralnih ciljev in smotrov sodobnega pouka športne vzgoje, Bled, Ljubljana
• Pišot, R. (1995): Motor experience in acquisition of language meaning, International conference on PE and Sport of Children and Youth, Bratislava, Slovakia
• Pišot, R., Čok, L. (1998): Konvergenca med motorično učinkovitostjo in zgodnjim poučevanjem drugega jezika, Sodobna pedagogika 2)98, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Ljubljana, str. 217- 220
• Rajtmajer, D. (1994): Izbrana poglavja iz pedagogike in didaktike športa, Pedagoška fakulteta v Mariboru, Maribor
• Rajtmajer, D. (1987): Alpsko smučanje, Založba Obzorja Maribor, Maribor
• Rajtmajer, D. (1991): Otrok plava, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Maribor, Maribor
• Več avtorjev (1992): Športni dan, FŠ, Ljubljana (Seminarsko gradivo)
• Več avtorjev (1983): Planinska šola, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana
• Več avtorjev (1998): Mentorji planinskih skupin, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana
• Ažman, M. in sod. (2001). Mentor planinske skupine. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.
• Burnik, S. (2003) Turno smučanje, plezanje v snegu in ledu. FŠ, Inštitut za šport. Ljubljana.
• Kristan S. , (1987). Delež osnovne šole pri usmerjanju in navduševanju učencev za izlet in planinsko delovanje. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo.
• Kristan, S. (1993). V gore... Izletništvo, pohodništvo, gorništvo. Radovljica: Didakta
• Kristan, S. (1996): IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO IN GORNIŠTVO z orientiranjem v naravi, Cilji šolske športne vzgoje, koncepcije in strategije športne vzgoje v Sloveniji, Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana.
• Krpač, F. (1999). Nekateri vidiki varnosti planinske dejavnosti na šolah: varnost in nevarnost športne vzgoje. V: Športni pedagog in kvalitetna športna vzgoja / 12 strokovni posvet Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, Rogaška Slatina, 6. do 8. maj 1999. - Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, str. 355-359.
• Krpač, F. (2000). Medpredmetne povezave na razredni stopnji pri planinskih izletih. V: Športna vzgoja za novo tisočletje / 13. strokovni posvet Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, Rogaška Slatina, 26. do 28. oktober 2000. - Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, str. 156-161.
• Krpač, F. (2000). Planinski izleti v okviru športnih dnevov na razredni stopnji osnovne šole. V: Otrok v gibanju, zbornik 1. mednarodni znanstveni posvet, Martuljek, 20.-22.-oktober, 2000. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 586-592.
• Krpač, F. (2002). Motivacija osnovnošolcev za ukvarjanje s planinstvom. V: Otrok v gibanju, zbornik prispevkov/ 2. mednarodni znanstveni posvet, Kranjska gora, 10.-12.-oktober, 2002. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 586-592.
• Krpač, F., Šček, M. (2002). Planinske nezgode in nesreče osnovnošolcev v Sloveniji. V: Razvojne smernice športne vzgoje: zbornik referatov / 15. strokovni posvet Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, Nova gorica, 7. do 9. november 2000. - Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, str. 196-200.
• Peršolja s sodelavci (1998): Mentorji planinskih skupin, Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisija, Ljubljana
• Stritar, U. , (1998). Z otroki v gore. Družinski izleti. Ljubljana: Sidarta.
• Rotovnik, B. & sod. (2005). Planinska šola. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana.
• Učni načrt, (1999). Športna vzgoja. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet, Predmetna kurikularna komisija.
• Pišot, R., Jelovčan, G., (2004). Motorika predšolskega otroka, študijski priročnik. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper.
• Pišot, R., Videmšek, M. (2004). Smučanje je igra. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanaj Slovenije.
• KAPUS, Venceslav, ŠTRUMBELJ, Boro. Plavanje : učenje in osnove biomehanike : slovenska šola plavanja za novo tisočletje : učbenik za učence-študente, učitelje-profesorje, trenerje in starše, (Zbirka Voda, naša prijateljica). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2001. 396 str.
• KAPUS, Venceslav. Plavanje : učenje : slovenska šola plavanja za novo tisočletje : učbenik za učence-študente, učitelje-profesorje, trenerje in starše, (Zbirka Voda, naša prijateljica). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2002. 410 str.
• ŠKOF, Branko. Šport po meri otrok in mladostnikov : pedagoško-psihološki in biološki vidiki kondicijske vadbe mladih. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2007. 445 str.

b. Dopolnilna literatura:

• Videmšek, M., Drošler, A., Pišot, R. (2003). Gibalna igra, kot sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
• Otrok v gibanju (2000) zbornik posveta, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
• Zborniki posvetov Zveze društev športnih pedagogov.
• Revije- Šport, Kinesiologia Slovenica, Sodobna pedagogika, Vzgoja in izobraževanje Fit, Tabor, Šport mladih.

c. Dodatna literatura:

• Rajtmajer, D. (1991). Metodika telesne vzgoje, Predšolska vzgoja – II: knjiga, 1. Ponatis. Maribor: Pedagoška fakulteta.

19. Predvideni študijski dosežki:*

a. Znanje in razumevanje:

• Študent pridobi različna pojmovanja predmetnega področja motorika, metodika in didaktika poučevanja predšolskega in šolskega otroka ter pridobljena znanja vključuje v vsa področja izvajanja obveznega in dodatnega programa v OŠ.
• Vsak študent naj ima hkrati možnost, da se temeljitejše usposobi za tista vzgojna področja, za katere ima poseben interes in sposobnosti.

b. Uporaba:

• Sposoben je načrtno pripraviti in smiselno prilagoditi področje dejavnosti Gibanje v različnem otrokovem starostnem obdobju.

c. Refleksija:

• Zmožen je ovrednotiti svoje delo glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

• predavanja,
• vaje.

a. Plavanje z letnimi aktivnostmi v naravi
Študentje se seznanijo z različnimi vsebinami, ki jih vključujemo v poletno šolo v naravi. Seznanijo in usposobijo se za organizacijo in vodenje poletne šole v naravi ter športnih aktivnosti v, na in ob vodi. Seznanijo se z nevarnostmi v vodi ter usposobijo za poučevanja plavanja otrok in reševanje otrok iz vode. Spoznajo aktivnosti v, na in ob vodi (igre prilagajanja na vodo, igre ob, v in na vodi), opravijo osnove prostega potapljanja, osnove jadranja in pomorskih veščin ter druge aktivnosti, ki jih vključujemo v poletno šolo v naravi. Ob tem spoznavajo in preučujejo življenje na morski obali in v obalnem morju ter spoznajo osnove preživetja v naravi (morju).

b. Taborjenje in taborniške veščine (Izletništvo, pohodništvo, gorništvo)
Študentje se seznanijo z osnovami taborništva- šotorjenje in tehnika taborjenja (postavitev tabora, šotora, bivaka, ognjev…), seznanijo se z osnovami preživetja v naravi, spoznajo različne športne zvrsti, ki jih lahko vključujejo v šolo v naravi ali na športne dni (kolesarjenje, vožnja s kanuji, tek, orientacijski tek, športno plezanje, lokostrelstvo…), spoznajo možnosti medpredmetnega povezovanja vsebin. Vloga in mesto razrednega učitelja pri izletništvu, pohodništvu, gorništvu; gorništvo kot integralni del splošne kulture; cilji na tem izseku v zagotovljenem in dogovorjenem programu osnovne šole; športni dan, gorniške vsebine; načelo in doktrina varnega vodenja izletov; gorništvo v programih Ciciban planinec, Mladi planinec, Zlati sonček in Krpan; program Planinske šole, vzgojni sistem planinske organizacije, usposabljanje mentorjev planinskih skupin, planinskih vodnikov
Poglabljanje temeljnega programa
Pomen in uporaba didaktične gibalne igre pri gibalno/ športni vzgoji (elementarne igre, športne igre…), uporaba najrazličnejših športnih rekvizitov in orodij ter učnih pomagal pri pouku športne vzgoje (alternativna sredstva in metode, novosti); integracija gibalne/ športne vzgoje na druga področja; pomen motoričnega opismenjevanja pri doživljanju in spoznavanju sveta (razvoju govora, učenju tujega jezika…)

21. Načini preverjanja znanja:

• Študent pripravi in aktivno predstavi seminarsko nalogo.
• Izpit

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Študenti si sam preskrbi: Primerno športno opremo za posamezno športno področje (možnost izposoje). Študentje sami krijejo stroške izvajanja programa (nastanitve, prehrana, prevozi…)
Učitelji in sodelavci: plavalna oprema, neoprenska oblačila, ABC oprema potapljanja, primerna obutev za gorništvo

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

• študentska anketa,
• pogovor s študenti.

Učni načrt pripravili: izr. prof. dr. Rado Pišot, asist. Giuliana Jelovčan, asist. Tadeja Volmut.