Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: ŠPORT – ZIMSKE IN LETNE AKTIVNOSTI 1
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Rado Pišot
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Študent mora imeti opravljena izpita pri predmetih Antropološka kineziologija in Didaktika športne vzgoje. Priporočljivo je, da ima študent usvojena znanja s področij razvojne psihologije, osnov pedagogike, pedagoške psihologije in splošne didaktike.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent:

• poglobi znanja, ki jih pridobi v rednem programu;
• dodatno poglabljajo in nadgrajujejo vsebine šolskega kurikula in spoznavajo vsebine, ki formalno niso del obveznega oz. presegajo meje med obveznim in razširjenim programom;
• povezujejo teorijo s prakso obveznega in dodatnega programa, predvidenega z učnim načrtom za športno vzgojo;
• pridobijo znanja in sposobnosti za odgovorno usmerjanje otrok in ravnanje v naravnem okolju in družbenem življenju;
• spoznavajo potrebe po koristni in kulturni izrabi prostega časa in posledično možnosti zadovoljevanja interesov v kasnejših obdobjih znotraj in zunaj institucionalnih okvirjev v smislu vseživljenjskega učenja.
• Uzaveščajo potrebo po seznanjanju otrok in uvajanju mladih v koristno izrabo prostega časa in aktivnosti v naravi v različnih letnih časih.

b. Splošne kompetence:

• usvajajo načine in pristope za uvajanje otrok v kakovostno izrabo prostega časa in aktivnosti v naravi v različnih letnih časih in vremenskih pogojih;
• spozna vsebine in cilje pouka športne vzgoje s poudarkom na gibalnih/športnih (G/Š) aktivnosti v naravi v prvih petih razredih osnovne šole;
• spoznava vlogo in pomen didaktičnih iger pri posredovanju G/Š vsebin ,
• se seznanja s sodobnimi pristopi in o študijsko literaturo in se usposablja za samostojno uporabo le-te.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• razvijejo komunikacijo z otroki v različnih starostnih obdobjih in odraslimi in si tem izboljšajo možnosti za uspešno delo ter dodatno zaposlitev na področju interesnih in prostočasnih G/Š aktivnosti.
• pridobijo znanja za uporabo G/Š dejavnosti, kot sredstev vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanje in strukturiranje gibalnih izkušenj.
• spoznajo in razumejo metodična področja gibalne/športne vzgoje ter pridobijo praktična znanj za poučevanje G/Š vzgoje v vseh starostnih obdobjih otrok prve in druge trijade osnovne šole.
• nadgradijo praktična didaktična in metodična znanja na področja vsebin zimskih in letnih G/Š aktivnosti v naravi;
• spoznajo uporabo različnih didaktičnih gibalnih iger pri vseh fazah učnega procesa;
• razvija strategije pri reševanju preprostih matematičnih problemov ter s pomočjo kognitivnega konflikta motivira učenca k uvidu problemske situacije in reševanju pripadajočega problema,
• preverja in uporablja pridobljeno znanje v praksi.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.
Študent spozna:

• modele otrokovega razvoja: kognitivni, psihomotorični in afektivni; nevromotorika, senzomotorika, psihomotorika, sociomotorika, senzorična integracija,
• motorične sposobnosti, latentne strukture, morfološke značilnosti,
• nadgradnjo osnovnih gibalnih spretnosti, motorično učenje, gibalne vzorce – refleksi, programiran in načrtovan razvoj; nadgradnjo gibalnih stereotipov in specifične in specializirane dejavnosti,
• pomen zdravega razvojnega okolja, pomen kakovostnega preživljanja prostega časa, zadostne količine gibanja in pomen zdrave prehrane,
• gibalne dejavnosti kot sredstvo vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanje in strukturiranje gibalnih izkušenj,
• vsebine in pristope ter načine dela z gibalno nadarjenimi, motorično učinkovitejšimi otroci in otroci s posebnimi potrebami na področju vsebin letnih in zimskih aktivnosti v naravi;
• spoznava športe, ki jih vključujemo v zimske in letne aktivnosti v naravi; spoznava njihovo specifiko in vlogo, ki jih le ti imajo v zgodovini človeka kot del splošne kulture; se usposobi za podajanje in prenašanje znanj ter učenje in poučevanje otrok.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Abraham, H. 81985): Zavoj proti desni. Center SOO, Ljubljana
• Ažman, M. in sod. (2001). Mentor planinske skupine. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.
• Gros, J., Milekšič, B., Kovač, M., Marinčič, M., Senčar, D., Rusjan, N., Rahne, O., Kavčič, I. (2002). V naravo z glavo: zakaj pa ne? Ljubljana: Center šolskih in obšolskih dejavnosti.
• Kapus, V. (2004). Reševanje iz vode, aktivna varnost in prva pomoč: slovenska šola reševanja iz vode. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
• Kapus, V., Štrumbelj, B. (2001): Plavanje: učenje in osnove biomehanike: slovenska šola plavanja za novo tisočletje. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
• Lešnik, B., Žvan, M.(2007). Naše smučine. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.
• Pistotnik, B. (1994): Potapljanje za vsakogar: priročnik za prosto potapljanje, FŠ,
• Pišot, R., Videmšek, M. (2004). Smučanje je igra. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanaj Slovenije.
• Pišot, R., Videmšek, M. (2005). Smučanje je igra - DVD Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanaj Slovenije.
• Pišot, R., Jelovčan, G. (2007): Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem obdobju. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave.
• Videmšek, M., Drošler, A., Pišot, R. (2003). Gibalna igra, kot sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.Videmšek, M., Pišot, R. (2008). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta

b. Dopolnilna literatura:

• Božič, Z., Cemič, A., Šajber, Pincolič, D. (2002): Analiza gibalnega razvoja dojenčkov pri gibanju v vodi po Freudovem programu. Zbornik prispevkov 2. Mednarodno znanstvenega in strokovnega posevta Otrok v gibanju. Pišot, R., Štemberger, V., Krpač. F., Filipčič, T. (ur.). Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani.
• Burnik, S. (2003) Turno smučanje, plezanje v snegu in ledu. FŠ, Inštitut za šport. Ljubljana.
• Kapus, V., Bednarik, J., Kovač, M., Knez, M., Šajber, D. (1994). Cilji šolske športne vzgoje – plavanje in nekatere vodne dejavnosti. Ljubljana: Zavod za šolstvo in šport.
• Kovač, M., Strel, J., Jurak, G., Bučar Pajek, M., Starc, G., Pajek, J. (2005): Nekatera poglavja iz didaktike športne vzgoje v prvem in drugem triletju osnovne šole. Ljubljana: Fakulteta za šport.
• Kristan, S., Dolenc, S., Pečenko, T., Šink, I. (1997): Zlati sonček – priročnik. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod za šport.
• Kristan, S., Jurak, G., Škof., B., Verdenik, Z., Zadražnik, M. (2003): Krpan, Športni program – priročnik. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, Zavod za šport Slovenije.
• Kurikulum za vrtce. (1999): Ljubljana: MŠZŠ Slovenije, Nacionalni kurikularni svet, Področna kurikularna komisija za vrtce.
• Kristan, S. (1993). V gore... Izletništvo, pohodništvo, gorništvo. Radovljica: Didakta
• Kristan, S. (1996): IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO IN GORNIŠTVO z orientiranjem v naravi, Cilji šolske športne vzgoje, koncepcije in strategije športne vzgoje v Sloveniji, Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana,
• Krpač, F. (2000). Medpredmetne povezave na razredni stopnji pri planinskih izletih. V: Športna vzgoja za novo tisočletje / 13. strokovni posvet Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, Rogaška Slatina, 26. do 28. oktober 2000. - Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, str. 156-161.
• Krpač, F. (2000). Planinski izleti v okviru športnih dnevov na razredni stopnji osnovne šole. V: Otrok v gibanju, zbornik 1. mednarodni znanstveni posvet, Martuljek, 20.-22.-oktober, 2000. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 586-592.
• Stritar, U. , (1998). Z otroki v gore. Družinski izleti. Ljubljana: Sidarta.
• Rotovnik, B. & sod. (2005). Planinska šola. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana.
• Učni načrt, (1999). Športna vzgoja. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet, Predmetna kurikularna komisija.
• Ljubljana Pišot, R., Jelovčan, G., (2004). Motorika predšolskega otroka, študijski priročnik. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper.
• Pišot, R. (1995): Motor experience in acquisition of language meaning, International conference on PE and Sport of Children and Youth, Bratislava, Slovakia
• Pišot, R. (1998): Kdaj in kako do prvih zavojev na snegu?. Ljubljana: Fit.
• Pišot, R., Čok, L. (1998): Konvergenca med motorično učinkovitostjo in zgodnjim poučevanjem drugega jezika, Sodobna pedagogika 2)98, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Ljubljana, str. 217- 220
• Pišot, R. (1999): Na kolo, otroci! Ljubljana: Fit.
• Pišot, R. (1999): Principi motoričnega učenja kot osnova za izbiro primerne strategije poučevanja otrok. Škof, B., Rot, A., Kovač, M. (ur.), Športni pedagog in kvalitetna športna vzgoja: zbornik referatov 12. strokovnega posveta Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, Rogaška Slatina, 6. do 8. maj 1999, str. 136-139. Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije.
• Pišot, R., Murovec, S., Gašperšič, B., Sitar, P., Janko, G. (2000): Smučanje 2000+. Ljubljana. Zveza učiteljev in trenerjev Slovenije.
• Pišot, R. (2000): Didaktika gibalno-športne vzgoje v funkciji celostnega razvoja otroka. Zbornik prispevkov 1. Mednarodnega znanstvenega posveta Otrok v gibanju. Pišot, R., Štemberger, V. (ur.). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
• Pišot, R. (2000): Dejavniki celostnega razvoja otroka kot izhodišče specialnih didaktik na razredni stopnji osnovne šole. M. Kramar, & M. Duh (ur.), Didaktični in metodični vidiki nadaljnjega razvoja izobraževanja: zbornik prispevkov z mednarodnega znanstvenega posveta v Mariboru, 25. in 26. novembra 1999, str. 215-221. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za pedagogiko, psihologijo in didaktiko.
• Pišot, R. (2000): The analysis of the structure of six-and-a-half years old children s motor space in the light of its developement as a whole. Prague: Kinanthropologica, Charles University.
• Pišot, R., J. Završnik (2001): Med potrebo po gibanju in gibalnim nemirom. V: Kramar, M., Duh, M. (ur.), Didaktični in metodični vidiki nadaljnjega razvoja izobraževanja: zbornik prispevkov z mednarodnega Pišot, R., & Jakomin, D., (2002): Pomen Gibalne/športne aktivnosti na prostem za zdravje otrok. V zbornik prispevkov Otrok v gibanju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
• Pišot, R., Planinšec, J. (2005): Struktura motorike v zgodnjem otroštvu. Motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihomatičnega statusa otroka. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave.
• Pišot, R., Šimunič, B. (2006): Vloga biomehanskih lastnosti skeletnih mišic v gibalnem razvoju otroka. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave.
• Rajtmajer, D. (1991). Metodika telesne vzgoje, Predšolska vzgoja – II: knjiga, 1. Ponatis. Maribor: Pedagoška fakulteta.
• Rajtmajer, D. (1991): Otrok plava, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Maribor, Maribor
• Rajtmajer, D. (1994): Izbrana poglavja iz pedagogike in didaktike športa, Pedagoška fakulteta v Mariboru, Maribor
• Več avtorjev (1998): Mentorji planinskih skupin, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana
• Završnik, J., Pišot, R., (2006): Gibalna/športna aktivnost otrok in mladostnikov. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave.

c. Dodatna literatura:

• Zborniki mednarodnih kongresov - Otrok v gibanju –od 2000 dalje, PeF, Ljubljana, UP PEF Koper, UP ZRS Koper;
• Zborniki posvetov Zveze društev športnih pedagogov;
• Diplomska dela (UP PEF, PeF UL, PeF UM in FŠ UL)
• Revije - Šport, Kinesiologia Slovenica, Sodobna pedagogika, Vzgoja in izobraževanje, Fit, Tabor, Šport mladih, …

19. Predvideni študijski dosežki:*

a. Znanje in razumevanje:
Študent:

• pozna osnovne zakonitosti in specifičnosti procesa poučevanja vsebin športne vzgoje,
• pozna osnovne metode, oblike, načela in postopke sodobnega poučevanja športa s poudarkom na vsebinah letnih in zimskih aktivnosti v naravi,
• pridobi različna pojmovanja predmetnega področja in pridobljena znanja vključuje v vsa področja dejavnosti v šoli.
• vsak študent ima hkrati možnost, da se temeljitejše usposobi za tista vzgojna področja, za katere ima poseben interes in sposobnosti- amaterski nazivi usposobljenosti.

b. Uporaba:
Študent:

• izbere ustrezne pristope in načine dela, didaktične igre glede na izbrano gibalno/športno vsebino in glede na fazo učnega procesa
• je sposoben ustrezno in spretno uporabiti procese poučevanja, načtrovati delo ter izbirati ustrezno učno okolje in sredstav;
• povezuje G/Š vsebine z drugimi področji in poučuje celostno
• sposoben je načrtno pripraviti in smiselno prilagoditi področje G/Š dejavnosti v različnem otrokovem starostnem obdobju.

c. Refleksija:

• Zmožen je ovrednotiti svoje delo glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

• Predavanja,
• Vaje.

a. Plavanje z letnimi aktivnostmi v naravi
Študentje se seznanijo z različnimi vsebinami, ki jih vključujemo v poletno šolo v naravi. Seznanijo in usposobijo se za organizacijo in vodenje poletne šole v naravi ter športnih aktivnosti v, na in ob vodi. Seznanijo se z nevarnostmi v vodi ter usposobijo za poučevanja plavanja otrok in reševanje otrok iz vode. Spoznajo aktivnosti v, na in ob vodi (igre prilagajanja na vodo, igre ob, v in na vodi), opravijo vsaj osnovno šolo plavanja z reševanjem iz vode, osnove prostega potapljanja, osnove jadranja in pomorskih veščin ter druge aktivnosti, ki jih vključujemo v poletno šolo v naravi. Ob tem spoznavajo in preučujejo življenje na morski obali in v obalnem morju ter spoznajo osnove preživetja v naravi (morju).

b. Smučanje z zimskimi aktivnostmi v naravi
Didaktične gibalne igre na snegu in ledu s ciljem prilagajanja otrok na sneg in priprave na druge športno gibalne aktivnosti na snegu; osnovna šola alpskega smučanja; seznanitev z osnovami izletništva in teka na smučeh; seznanitev s telemark smučanjem in snowboardom; druge aktivnosti, ki jih tudi vključujemo v zimsko šolo v naravi. Študentje se seznanijo z različnimi vsebinami, ki jih vključujemo v zimsko šolo v naravi. Seznanijo in usposobijo se za organizacijo in vodenje zimske šole v naravi, športnih aktivnosti na snegu in ledu. Seznanijo se z nevarnostmi v zasneženih gorah ter preprečevanjem morebitnih nesreč.

21. Načini preverjanja znanja:

• Študent pripravi in aktivno predstavi seminarsko nalogo.
• Izpit.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Študenti si sam preskrbi primerno športno opremo za posamezno športno področje (možnost izposoje). Študentje sami krijejo stroške izvajanja programa (nastanitve, prehrana, smučarske vozovnice, prevozi …)
Učitelji in sodelavci: smučarska oprema (smuči, palice, smučarski čevlji, smučarska oblačila, plavalna oprema, neoprenska oblačila, primerna obutev).

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec.

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

• študentska anketa,
• pogovor s študenti.

Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Rado Pišot, asist. Tadeja Volmut.