Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: NARAVOSLOVNE ZBIRKE
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Nives Kovač
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
/

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent/ka

• se uvaja v izdelavo in ustrezno uporabo učil za pouk naravoslovja ter zna kritično vrednoti učila, predvsem njihove didaktične prednosti;
• pozna različne metode spoznavanja živali in rastlin z neposredno izkušnjo in se uvaja v poučevanje, ki vključuje zlasti delo z živimi organizmi;
• spozna, kako se načrtuje, pripravi in vzdržuje živi kotiček v razredu ter razvija spoštljiv in odgovoren odnos do narave.

b. Splošne kompetence:

• Fleksibilna uporaba znanja v praksi.
• Občutljivost (osveščenost) za naravno okolje.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• poznavanje in razumevanje vsebinskih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih na področju naravoslovja;
• zmožnost uporabe širokega spektra strategij poučevanja in učenja glede na potrebe učencev.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

• spoznavanje različnih metod učenja in poučevanja naravoslovja na razredni stopnji;
• seznanjanje z učili in preprostimi poskusi, ki imajo didaktično vrednost;
• načrtovanje in priprava učil ter uporaba le-teh pri poučevanju;
• načrtovanje in priprava preprostih poskusov za lažje razumevanje naravoslovnih vsebin;
• vrednotenje učil.
• Pomen zgleda in neposredne izkušnje z živimi bitji za pridobivanje realnih predstav o naravi.
• Priprava, ureditev in namestitev posod za gojenje živali in rastlin (akvarij, terarij, akvaterarij…).
• Načini gojenja živali in rastlin v razredu.
• Priprava zbirk rastlin (herbarij) in živali ter pomen le-teh.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Cornell, J. (1994). Približajmo naravo otrokom. Mohorjeva družba, Celje
• Čuček, M., Povž, M. (1977). Šolski biološki laboratorij. DZS, Ljubljana.
• Kirbiš, J. (2000). Spoznavajmo z vivarijem: pomen in uporaba vivarija v vzgoji in izobraževanju. ZRSŠ, Ljubljana
• Kornhauser, A. (2007). Pamet je boljša kot žamet: poskusi za zabavo in bistro glavo. MK, Ljubljana.
• Krapše, T. (ur.). Razvoj začetnega naravoslovja. Educa, Nova Gorica.
• Skribe-Dimec, D. (1998). Raziskovalne škatle. Modrijan, Ljubljana.

b. Dopolnilna literatura:

• Battelli, C. (2000). Priročnik za spoznavanje morske flore Tržaškega zaliva ali kako nabirati, shranjevati nekatere najpogostejše predstavnice morskih alg in semenk vzhodnega dela Tržaškega zaliva. Modeli poučevanja in učenja ZRSŠ, Ljubljana
• Cotič, D. Vrščaj, D. (1988). Sladkovodni akvarij. ČZP Kmečki glas, Ljubljana.
• Zorec, M. (2004). Naravoslovna delavnica: preprosti naravoslovni eksperimenti in projekti za vsakogar. TZS, Ljubljana.

c. Dodatna literatura:

• Ardley, N. (1993). Spoznavajmo znanost. SK, Ljubljana.
• Bajd, B. Zbirka določevalnih ključev. DZS, Ljubljana
• Grinberg, D. (2007). Zabavna znanost. TZS, Ljubljana.

19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*
Študent(-ka):

• Pozna in razume pomen neposrednega dela z živimi bitji za razumevanje nekaterih naravoslovnih vsebin v osnovni šoli;
• zna načrtovati in voditi delo z živimi bitji;
• pozna vsebine naravoslovja v osnovni šoli in jih smiselno povezuje in uporablja na konkretnih primerih;
• pozna in razume pomen priprave in uporabe učil in poskusov.

b. Uporaba:*
Študent(-ka):

• je sposoben samostojno razvijati in uporabljati učila;
• zna pripraviti in izvajati preproste poskuse.
• zna učinkovito pripraviti in vzdrževati živi kotiček v razredu.
• zna uporabiti živ material za poučevanje, zlasti pa za lažje razumevanje določenih naravoslovnih vsebin.

c. Refleksija:*
Študent(-ka):

• zna ovrednotiti svoje delo in delo drugih glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in na dosežke učencev;
• uporablja različne metode za refleksijo (dnevnik, razstava, vprašalnik, portfoljo…)
• kritična analiza učnih pripomočkov (učil), ki so komercialni (na voljo na tržišču) in tistih, ki jih sami naredijo.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

• Predavanja z aktivno udeležbo.
• Laboratorijske vaje (praktično delo v naravi, konzultacije, analiziranje dela kolegov in lastnega dela).
• Seminarske vaje (konzultacije, samostojno načrtovanje, izvajanje in vrednotenje lastnega dela in dela drugih).

21. Načini preverjanja znanja:

• izdelava seminarske naloge in krajših pisnih izdelkov;
• izpit.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

• učilnica z avdio-vizualno opremo;
• naravoslovni laboratorij;
• mikroskopi in lupe;
• material za izdelavo učil in izvedbo poskusov;
• oprema za vivaristiko.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• visokošolski učitelji za izvedbo predavanj;
• sodelavec za izvedbo seminarjev in vaj;
• laborant za izvedbo vaj.

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

• Sprotna samoevalvacija in evalvacija študentov ob zaključku izvedbe.
• Vključenost v fakultetni oz. univerzitetni sistem zagotavljanja kakovosti.

Učni načrt pripravili: doc. dr. Darja Skribe-Dimec, viš. pred. mag. Claudio Battelli, asist. Nataša Dolenc-Orbanić.