Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: MATEMATIČNA DELAVNICA 2
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Mara Cotič
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Študent mora imeti opravljena izpita pri predmetih Didaktika matematike I in II. Priporočljivo je, da ima študent usvojena znanja s področij razvojne psihologije, osnov pedagogike, pedagoške psihologije in splošne didaktike.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent:

• prepozna matematično nadarjenega otroka,
• si pridobi ustrezna znanja za razvijanje otrokove ustvarjalnosti pri matematiki,
• si pridobi potrebna znanja za delo z matematično nadarjenimi otroki,
• pozna različne strategije pri reševanju matematičnih problemov,
• se seznanja s študijsko literaturo in se usposablja za samosojno uporabo le-te.

b. Splošne kompetence:

• vzpostavlja primerno delovno okolje s tem, da uporablja širok repertoar metod in strategij dela, ki spodbujajo miselno aktivnost,
• je sposoben premišljeno analizirati dobre in šibke plati svojega pedagoškega dela in načrtovati svoj profesionalni razvoj,
• izkoristi priložnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje in za inoviranje svojega dela.

c. Predmetnospecifične kompetence*:
Študent:

• suvereno vodi matematično nadarjenega učenca pri oblikovanju in gradnji logično-matematičnega mišljenja,
• spodbuja učenca k pogovoru in presoji idej z vrstniki,
• pomaga učencu pri oblikovanju matematičnih pojmov in konceptov,
• razvija strategije pri reševanju preprostih matematičnih problemov ter s pomočjo kognitivnega konflikta motivira učenca k uvidu problemske situacije in reševanju pripadajočega problema.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine

• matematično nadarjeni otroci,
• delo z matematično nadarjenimi otroki,
• problemski pouk matematike,
• matematična tekmovanja.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Cotič, M. (1999). Matematični problemi v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
• Felda, D. et alt. (2005). Matematični izzivi. Ljubljana.DZS.
• Orton, A. (1992). Learning Mathematics (Issues, theory and classroom practice). LondonCassell Educa.
• Dolinar, G. (2005) Evropski matematični kenguru 2002-2004. Ljubljana. DMFA Slovenije.
• Učbeniška gradiva in priročniki za pouk matematike, Učni načrt za matematiko.

b. Dopolnilna literatura*:

• Hodnik Čadež, T. (2004). Vloga konstruktivizma pri oblikovanju matematičnih pojmov na razredni stopnji. V: Marentič Požarnik, B. (ur.) Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
• Strokovne revije s področja: Matematika v šoli, Educational Studies in Mathematics, For the Learning of Mathematics, Pedagoška obzorja, Didakta, Sodobna pedagogika, Šolsko polje, Educa.
• Cotič, M., Hodnik Čadež, T. (2002) Teoretična zasnova modela sprememb začetnega pouka matematike v devetletni osnovni šoli.Sodob. pedagog., letn. 53, št. 2.
• Anghileri, J. (2001). Principles and Practicies in Arithmetic Teaching (Innovative approaches for the primary school). Buckingham: Open University Press.
• Tyler, J., Round, G. (1989) Računski orehi. Miselni orehi. Slikovni orehi. Ljubljana. Cankarjeva založba.

c. Dodatna literatura*:

• Mutić, S. (1996). Konstruktivistično poučevanje matematike. Matematika v šoli 4, str. 193 – 206
• Orton, A. in Wain, G., Eds. (1994). Issues in Teaching Mathematics. London: Cassell
• Jaušovec, N. (1978). Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti. Ljubljana. DZS.
• Perške, J. P., Klepić, D. (1991) Moja zabavna matematika. Ljubljana. Mladinska knjiga.
• Bolt, B., Hobbs, D. (1993). 101 mathematical projects. Cambridge: Cambridge University Press.

19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*
Študent:

• prepozna matematično nadarjenega otroka,
• pozna različne strategije pri reševanju matematičnega problema,
• pozna proces oblikovanja in definicije matematičnih pojmov, načine in oblike matematičnega sklepanja,
• se zna natančno izražati in uporabljati matematični jezik.

b. Uporaba:*
Študent:

• razvija matematično mišljenje in ustvarjalnost matematično nadarjenega otroka,
• izbere ustrezne metode in oblike poučevanja glede na sposobnost učencev ter glede na matematično vsebino,
• je sposoben logično-matematično razmišljati ter ustrezno in spretno uporabiti procese oblikovanja matematičnih pojmov in oblike matematičnega sklepanja pri pouku,
• motivira nadarjenega otroka za reševanje matematičnih problemov.

c. Refleksija:*
Študent:

• je pozoren na svoj način poučevanja nadarjenih otrok ter ga dograjuje in kvalitetno izboljšuje na osnovi izkušenj ter novih spoznanj in dognanj,
• ima pridobljen čut za urejenost, vztrajnost in sistematičnost pri delu.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

• predavanja,
• laboratorijske vaje.

21. Načini preverjanja znanja:

• opravljen nastop
• pisni in ustni izpit.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem ter didaktičnimi pripomočki; študijska literatura.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec, oba habilitirana s področja didaktike matematike.

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

• študentska anketa,
• pogovor s študenti.

Učni načrt pripravila: prof. dr. Mara Cotič, viš. pred. mag. Darjo Felda.