Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: IZPOD PERESA V OBJAVO: TEKSTOLOGIJA, UREDNIŠKA IN
IZDAJATELJSKA TEORIJA TER PRAKSA
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Jonatan Vinkler
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
/

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji in predmetno specifične kompetence

• Predmet bo posredoval številna konkretna (teoretična in praktična) tekstološka, ekdotična in editološka znanja ter spretnosti, s čimer bo kar najbolj povečal zaposlitvene možnosti diplomantov slovenistike, zgodovine in kulturnih študij. Jasno je namreč, da celotna populacija ne bo mogla najti svojih delovnih mest v osnovno- in srednješolskem izobraževanju, temveč bodo posamezniki postali tudi oblikovalci pisne komunikacije pri založbah, oglaševalskih agencijah in medijih (uredniki, svetovalci), za kar pa morajo prejeti ustrezno znanje o urednikovanju in izdajanju. Tovrstni predmet na univerzah po Srednji Evropi (npr. na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi) ni posebnost, v Sloveniji pa bo prvi te vrste.
• Študent se bo naučil učinkovito voditi proces priprave besedil za pisno in/ali elektronsko objavo. Natanko bo spoznal vse faze pri pripravi teksta za objavo: a) prevzem besedila, b) kolacijo, c) lektoriranje (povezava z izbirnim predmetom Lektoriranje), d) urejanje (poenotenje, krajšanje, interpoliranje; emendiranje, konjekcija …), e) zbiranje in izbor likovnega gradiva, f) delo z oblikovalcem, g) prelom, h) korigiranje, i) končno produkcijo in oddajo v izdelavo (v tisk ali v objavo na spletni strani) ter j) pripravo na tiskovno konferenco.
• Ob obvladovanju procesa izdajanja se bo študent naučil razpoznavati različne tipe izdaj (za posamezne ciljne publike in glede na izdajateljske intence) ter posledično izbirati primerna sredstva (likovna, tipografska, stavska …) za njihovo izvršitev. Tako se bo naučil osnove tekstne kritike, ki je temelj vseh znanstvenokritičnih izdaj besedil (npr. znanstvenokritične izdaje Brižinskih spomenikov, Zbranih del Primoža Trubarja, Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev ….), toda tudi strukturiranja sodobne znanstvene monografije (struktura besedila, znanstveni aparat, terminologija, koherenca in kohezija besedila, viri in literatura, različni tipi kazal – stvarno, imensko, kazalo virov, uporabljenega likovnega gradiva …), zbornika in objave beletrističnega besedila, pa tudi uredniškega vodenja revije (strukturiranje rubrik, izbira in razvrstitev besedil, celostna podoba izdaje, produciranje …) in knjižne serije.
• Ob tem bo študent razvil:
• avtonomnost, učinkovitost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, (samo)evalvacijo in kompetenco pri uredniškem delu z besedili za objavo;
• poznavanje in razumevanje tipov knjižnih in revijalnih izdaj ter odnosa med le-temi in uredniškimi sredstvi za njihovo realizacijo;
• zavest o razmerju med uredniško politiko založbe, namenom izdaje, strukturo besedila in končno podobo izdaje;
• zmožnost učinkovitega celovitega vodenja projekta izdaje od besedila do promocije na tiskovni konferenci.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine

a. Editološka problematika:
1) Kritična izdaja; 2) Znanstvenokritična izdaja; 3) Dokumentarna izdaja; 4) Generična izdaja; 5) Sinoptična izdaja; 6) Faksimile; 7) Diplomatična izdaja; 8) Poljudna izdaja; 9) Metode tekstne kritike; 10) Interpretacija in njen delež v tekstni kritiki; 11) Definitivni generični tekst (definitivni avtorski tekst); 12) Kolacija besedila; 13) Transkripcija; 14) Interpolacija (emendacija, konjektura); 15) Komentiranje; 16) Uredniško poročilo; 17) Tipografske in tiskarske zahteve znanstvenokritičnih izdaj; 18) Izdajanje del starejše slovenske književnosti (npr. Zbrana dela Primoža Trubarja); 19) Pomembnejši primeri in zgledi evropske ekdotične prakse (npr. Martin Luther, Gesammelte Werke, hrsg. Kurt Aland, Berlin, 2002; Magistri Iohannis Hus Opera omnia, Academia, Praha).

b. Uredniška problematika:
1) Avtorska pogodba in prevzem besedila; 2) klasificiranje in odločitev za uredniška sredstva (glede na besedilni žanr; povezava s predmetom Žanrskost slovenske književnosti); 3) Koherenca in kohezija besedila ter uredniška orodja (v povezavi s predmetoma Besediloslovje in Oblikovanje strokovnih besedil): zgoščanje, poenotenje terminologije, premeščanje delov besedila, krajšanje, daljšanje; 4) CIP; 5) lektura (napotki lektorju); 6) zbiranje in izbor likovne opreme (kriteriji za izbor); 7) določitev likovne podobe izdaje (samostojna izdaja/serija; format, papir, tipografija) in delo z oblikovalcem; 8) prelom; 9) poznavanje in uredniška uporaba programske opreme Adobe InDesign in Quark XPress; 10) poznavanje in uredniška uporaba programske opreme za grafično prepoznavo besedil (OCR) ScanSoft Omni Page; 11) poznavanje in uredniška uporaba programske opreme za obdelavo likovne opreme Adobe Photoshop; 12) tekstovna korektura (klasična ali digitalna z Adobe Acrobat Reader Professional); 13) likovna korektura (formati, pozicije, izrezi, perspektive, ustreznost kvalitete); 14) klasična in digitalna priprava instrumentarija (pri strokovnih in znanstvenih izdajah: kazalo virov in literature, likovne opreme, tabel, grafov; imensko in/ali stvarno kazalo); 15) priprava ščitnega ovitka in platnice; 16) priprava za oddajo v tiskarno in pregled ozelita oz. poskusnega odtisa (match print); 17) preverjanje kvalitete tiska; 18) priprava tiskovne konference (programiranje ciljnih javnosti, uvrstitev na adremo, stiki z mediji, priprava izročkov).
Posebne teme:
1) Uredniška politika založbe in edicije (serije, revije); 2) Razmerje med urednikom in lastniki založbe (družbeniki, izdajateljski svet …); 3) Avtorsko pravo; 4) Državna podpora za izdajanje znanstvene in leposlovne literature v Sloveniji (priprava na razpis); 5) Elektronska edicija in objava na svetovnem spletu.

18. Literatura.

a. Osnovna literatura:

• P. Vašák, P. Čornej, J. Kolár, S. Mazáčová, E. Pražak, J. Víšková, Textologie: teorie a ediční praxe. Univerzita Kralova, Karolinum, Praha 1993.
• K. Górski, Tekstologie a edytorstwo dziel literackich. 2. izdaja, Varšava 1978.
• Editor a text. Uredila R. Havel in B. Štorek, Praha 1971.

b. Dopolnilna literatura:

• Hans Robert Jauss, Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. Prev. in spremno besedo napisal Tomo Virk. Literatura, Ljubljana 1998.
• Paul Ricoeur, Interpretation Theory: Discoure and the Surplus of Meaning. Texas Christian University Press.
• Mojmír Otruba, Znaky a hodnoty. Český spisovatel, Praha 1994.

19. Predvideni študijski dosežki
Študent se nauči voditi proces izdaje besedila od prevzema rokopisa do objave v tiskani ali elektronski obliki. Obvlada določitev žanra, uporabo uredniških orodij, toda tudi vodenje lektorja, oblikovalca in stavca ter sodelavcev pri pripravi tiskovne predstavitve izdaje. Pozna metode tekstne kritike in je zmožen izdelati tekstnokritično izdajo dela slovenske književnosti. Pridobi kompetenco za samostojno urejanje posameznih besedil (v reviji) in knjig (v knjižni zbirki) kot tudi za vodenje revije ali zbirke v celoti – za samostojno urednikovanje.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja

• Razlaga.
• Razgovor/diskusija/debata.
• Delo z besedilom in likovnimi primeri.
• Seminarska naloga.
• Vključevanje gostov.

21. Načini preverjanja znanja:
Formativno (seminar, dialoški pouk) in sumativno ocenjevanje: pisni izpit z ocenami od 1 do 5 (negativno) in od 6 do10 (pozitivno).


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine:
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
predavalnica, opremljena z audio-vizualnimi učnimi pripomočki

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• habilitiran visokošolski učitelj,
• habilitiran visokošolski sodelavec.

Evalvacija

25. Metode in oblike evalvacije

a. Evalvacija izvedbe predmeta:

• Oddaja poročila o izvedbi predmeta in ocena izvedbe.
• Anketiranje študentov ob zaključku izvedbe.
• Razgovori študentov z izvajalci predmeta.

b. Evalvacija na ravni zavoda:

• Obravnava poročil o izvedbi predmeta v okviru oddelkov.
• Analiza uspešnosti študentov pri predmetu v okviru oddelkov.

Učni načrt pripravil: doc. dr. Jonatan Vinkler.