Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: UČNA SREDSTVA PRI LIKOVNI VZGOJI
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• Opravljeni predmeti: Teorija likovnosti, Razvojna psihologija.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent/-ka pozna metodologijo načrtovalskega procesa za reševanje nalog, ki vodi k usklajenosti osebnostnih, likovnih, psiholoških vidikov vizualnih komunikacij. Pozna komunikacijske koncepte, ki omogočajo razumevanje procesov predelave podob ter načine preko katerih posamezniki dojemajo pomene v različnih vizualnih fenomenih. Pozna ustvarjalni proces od koncepta prek realizacije do refleksije. Razvija ustvarjalno fantazijo, imaginacijo ter kreativno vizualno interpretacijo. Se usposobi za praktično izvedbo in uporabo grafičnih oblikovalskih znanj, usmerjenih vizualnemu komuniciranju v osnovnem šolstvu ter družbenem okolju. Pozna tipologijo vizualnih sporočil in njihovo vlogo v sistemu družbenega komuniciranja. Samostojno reši naloge s posameznih področij vizualnih komunikacij in se usposobi za interdisciplinarno delo v skupini.

b. Splošne kompetence:

• osnovno znanje s področja vizualnih komunikacij in osnov grafičnega oblikovanja,
• sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev in posledic,
• sposobnost uporabe osvojenega znanja v praksi,
• samostojno vodenje zadanih projektov ter delo v skupini,
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti,
• sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti.

c. Predmetnospecifične kompetence*:

• poznavanje in razumevanje likovno teoretskih konceptov in zakonitosti likovnega jezika,
• poznavanje komunikacijskih konceptov, ki omogočajo razumevanje procesov predelave podob,
• vrednotenje likovno – vizualne problematike v okolju oz. opredeliti in razumeti različne fenomene vizualnega komuniciranja,
• sposobnost iskanja in umeščanja novih informacij.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:
Osnovne teoretične in praktične zakonitosti grafičnega oblikovanja vizualnih sporočil kot so: napis, tipografija, plakat, zaščitni znak, itd. Likovni jezik. Informacija in sporočilnost, verbalno in neverbalno izražanje. Oblikovalna področja. Likovna izrazna sredstva in oblikovalna načela. Likovni materiali in pripomočki - likovne tehnike. Psihološki, semiološki in komunikacijski koncepti predelave podob. Elementi vizualnega komuniciranja: pike, črte, volumen, ravnotežje... Plakati: oglaševanje na prostem, šolski plakati, predstavitev projektov, predstavitev raziskovalnih nalog… Stripi in karikature. Vizualni namigi v oglaševanju.


18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Arnheim, R. (1981). Umetnost i vizuelno opažanje. Beograd, Univerzitet umetnosti.
• Arnheim, R. (1985). Vizuelno mišljenje. Beograd, Univerzitet umetnosti.
• Bernik, S., 1988: Plakat in znak, Art Directors Club, Ljubljana.
• Itten, J., 1987: Design and form, Thames and Hudson, London.
• Keller, B., 1975: Design-dizajn, Vjestnik, Zagreb.
• M. Kline, T. Kamin : Osnove vizualnega komuniciranja, zbirka izbranih člankov. FDV, Ljubljana, 2005.
• Pevsner, N., 1965: Pionirji modernega oblikovanja, Mladinska knjiga, Ljubljana.
• Ruder, E., 1977: Tipografija, Partizanska knjiga, Ljubljana.

b. Dopolnilna literatura*:

• Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana, Debora.
• Butina, M. (1997). Uvod v likovno oblikovanje. Ljubljana, Debora.
• Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana, Debora.
• Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana, Debora.
• Clibborn, E. B., Baroni Daniele, 1980: Il linguaggio della grafica, Mondadoni, Milano.
• Didek, Z. (1982). Raziskovanje oblikotvornosti, Ljubljana, DDU Univerzum.
• Keane, J., 1992: Mediji in demokracija, znanstveno in publicistično središče, Ljubljana.
• Mesaroš, F., 1985: Tipografski priročnik, Grafički obrazovalni centar, Zagreb.
• Meštrovič, M., 1980: Teorija dizajna i problemi okoline, Naprijed, Zagreb.
• Vreg, F., 1990: Demokratično komuniciranje, Obzorje, Maribor.

c. Dodatna literatura*:

• Brnik, S., Hudoklin Š., V., Štular, H. (1979). Likovna umetnost. Leksikoni Cankarjeve založbe.
• Bernik, S. (1992): Pogledi na novejšo slovensko arhitekturo in oblikovanje. Park, Ljubljana.
• Cankarjeva založba, Ljubljana.
• Debecki, J. (et al.) (1998). Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti. Mondrijan, Ljubljana.

19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*
Študent/-ka pozna in razume metodologijo načrtovalskega procesa za reševanje nalog ter komunikacijske koncepte, ki omogočajo razumevanje procesov predelave podob. Pozna in razume interakcijo in uspešnost komunikacije v učnem procesu. Pozna ustvarjalni proces od koncepta prek realizacije do refleksije. Razume posebnosti izraznih srdstev in oblikovalnih načel. Pozna likovnoteoretična in praktična znanja. Pozna grafično oblikovalske strategije, usmerjene k vizualnemu komuniciranju. Pozna tipologijo vizualnih sporočil in njihovo vlogo v sistemu družbenega komuniciranja. Samostojno reši naloge s posameznih področij vizualnih komunikacij in se usposobi za interdisciplinarno delo v skupini.

b. Uporaba:*
Pri predmetu se študent/-ka razvija lastne ustvarjalne sposobnosti za likovno izražanje preko razumevanja pojmov teorije likovne umetnosti, grafičnega oblikovanja in vizualni komunikacij. Izbira likovno strokovno literaturo. Išče možnosti in prenaša individualne likovne izkušnje v učni proces. Uporablja in išče nove možnosti uporabe vizualnih strategij, orodji, izraznih sredstev in oblikovalnih načel. Odpira problemska vprašanja, dileme in nakazuje probleme (produktivna vprašanja). Kritično vrednoti likovne stvaritve. Različne teoretske koncepte uporabi za analizo študije primerov prakse. Znanja, pridobljena pri predmetu, uporabi pri pripravi seminarskih in projektnih nalog.

c. Refleksija:*
Študent/-ka samostojno uporabi védenja in znanja (misli, čustva, poglede, stališča, likovne zmožnosti), prepoznava težave in individualne potrebe, se ozavešča o trajnosti izobraževanja (vseživljenjsko učenje), samokritičnosti in usmerjanja v ustvarjalne besedne in likovne rešitve (interakcija, diskusija, razumevanje, spodbujanje likovnega mišljenja), oblikovanje samopodobe, izgrajuje osebnostni in strokovni razvoj za izpeljavo konceptov v praksi.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

• predavanja,
• seminarji,
• individualne ali skupinske projektne naloge,
• referati,
• diskusija,
• portfolijo.

21. Načini preverjanja znanja:
Projektna naloga, portfolio, pisni/ustni izpit.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z avdiovizualno opremo, učilnica za praktične aktivnosti.


24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec.

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Samoevalvacija, anketa.


Učni načrt pripravili: doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez, asist. Eda Patru.