Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: FONETIKA IN FONOLOGIJA ITALIJANSKEGA JEZIKA
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Anja Zorman
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski, italijanski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• brez pogojev.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

• Študent/-ka spoznava pravorečne in pravopisne zakonitosti italijanskega jezika ter njihove posebnosti glede na slovenščino (kontrastivna analiza) ter se teoretično in praktično usposablja za samostojno poučevanje pravorečja in pravopisa v razredu.

b. Splošne kompetence:

• Razvijanje pravorečne in pravopisne zmožnosti v italijanščini.
• Poznavanje in razumevanje posebnosti italijanskega fonološkega sistema v primerjavi s slovenskim ter pravopisnih posebnosti glede na slovensko pisavo.
• Spoznava aplikativno rabo fonetike in fonologije pri učenju in poučevanju drugega/tujega jezika.

c. Predmetnospecifične kompetence*:

• Poznavanje temeljnih jezikoslovnih pojmov s področja fonetike in fonologije. Seznanjanje s sestavo glasovnega sistema italijanskega jezika, tako s knjižno različico kot s najpomembnejšimi značilnostmi narečnih različic izgovorjave glasov, s poudarkom na posebnostih istrsko-beneškega narečja in njegovega vpliva na knjižno izreko italijanskega jezika.
• Poznavanje posebnosti skladenjske fonetike in značilnosti stavčne fonetike v italijanskem jeziku.
• Primerjava glasovnega sistema in pisave italijanskega in slovenskega jezika z namenom prepoznavanja glasov, črk in asociativnih zvez med glasovi in pisnimi ustreznicami, ki so v italijanščini različni glede na slovenščino.
• Konceptualno razumevanje specialnodidaktičnega področja italijanskega jezika ter pridobitev praktičnih znanj za zgodnje učenje in poučevanje pravorečja in pravopisa.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

a. Glasovni sistem italijanskega jezika:

• Glasovni aparat.
• Samoglasniški trikotnik. Sredinski samoglasniki ter fonološko razlikovanje med ozkima in širokima sredinskima samoglasnikoma.
• Soglasniki. Klasifikacija soglasnikov glede na način izgovorjave (zaporniki, priporniki, drsniki, zlitniki, nosniki, nepretgani in pretrgani jezičnik) ter glede na mesto izgovorjave (ustničnoustnični, zobnoutsnični, zobnojezični, zadlesničnojezični, trdonebnojezični, mehkonebnojezični in ustničnomehkonebno jezični soglasniki). Stopnje intenzivnosti pri izgovorjavi soglasnikov (nepodvojeni in podvojeni soglasniki).
• Polsoglasniki. Polsamoglasniki. Dvoglasnik in hiat.
• Knjižna in narečna izgovorjava glasov italijanskega jezika. Interference istrsko-beneškega narečja pri izreki italijanskega knjižnega jezika: napake pri izreki glasov in fonemskih variant.
• Prozodijske značilnosti italijanskega jezika. Naglaševanje besed. Zlogovanje. Stavčna intonacija. Ritem. Premori. Register. Barva in frekvenca glasu.

b. Kontrastivna fonematika:

• Kontrastivna analiza italijanskega in slovenskega glasovnega sistema.
• Transfer. Interferenca.

c. Asociativne zveze med glasovi in pisnimi ustreznicami:

• Glasovi italijanskega jezika in njihove pisne ustreznice. Digram in trigram.
• Naglas. Opuščaj.
• Skladenjska fonetika. Glasovno-skladenjska podvojitev. Glasovni predložek (protetični samoglasnik). Elizija. Apokopa.

d. Didaktika pravorečja in pravopisa:

• Didaktična načela, cilji in metode razvijanja pravorečja in pravopisa v drugem oz. tujem jeziku.
• Tehnike razvijanja slušne zaznave in izgovorjave pri učenju in poučevanju drugega/tujega jezika
• Tehnike urjenja izreke glasovnih posebnosti italijanskega jezika: mehanske vaje, vzorčni drill in mikrodialog.
• Načini razvijanja pravopisne zmožnosti.
• Načini preverjanja in ocenjevanja pravorečja in pravopisa v italijanščini kot drugem oz. tujem jeziku na zgodnji stopnji učenja (v 1. in 2. triletju).
• Pisanje učnih priprav.
• Nastopi pred skupino študentov/-k (igra vlog), analiza nastopov in učnih priprav.
• Nastopi pred učenci/učenkami.
• Analiza nastopov in učnih priprav.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Canepari, L. (2003): Manuale di fonetica (poglavja 1-14). München: Lincom Europa.
• Canepari, L. (1999): Manuale di pronuncia italiana (poglavja 1-8); 2 avdio-kaseti. Bologna: Zanichelli.
• Toporišič, J. (2000): Slovenska slovnica (poglavje 2). Maribor: Založba Obzorja.
• Dopolnilna literatura*:
• Canepari, L. (2005): Avviamento alla fonetica (od 12. poglavja do konca knjige). Torino: Einaudi.
• Canepari, L. (1979): Introduzione alla fonetica. Torino: Einaudi.
• Dardano, M. in Trifone, P. (1995): Grammatica italiana con nozioni di linguistica (poglavje 17). Bologna: Zanichelli.

b. Dodatna literatura*:

• AAVV (1987): Zbirka vaj in zvočnih posnetkov. Firenze: Eurocentro.
• Serianni, L. (1997): Italiano: grammatica, sintassi, dubbi (poglavje 1). Torino: Garzanti.
• Skubic, M. (1989): Uvod v romansko jezikoslovje (drugi del). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
• Skubic, M. (1988): Romanski jeziki. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*

• Študent/-ka pozna temeljne jezikoslovne pojme s področja fonetike in fonologije.
• Pozna pravorečne in pravopisne zakonitosti italijanskega jezika. Seznani se s sestavo glasovnega sistema italijanskega jezika, pravopisom in glasovno-skladenjskimi posebnostmi, ki pomembno vplivajo na povezavo med slušno zaznavo in zapisom.
• Pozna razlike med glasovi in pisavo italijanskega in slovenskega jezika.
• Pozna in upošteva ključne dejavnike, potrebne za razvoj osnovne pismenosti v drugem oz. tujem jeziku na zgodnji stopnji učenja jezikov (1. in 2. obdobje devetletke).

b. Uporaba:*

• Sposoben/-na je slušno razlikovati med izreko rojenega govorca in tujca ter predvideti ključne težave posamezne ciljne skupine (učenci v 1. in 2. obdobju devetletke) pri izgovorjavi glasov, naglaševanju in stavni intonaciji v italijanščini ter te težave didaktično utemeljeno preprečevati oziroma jih odpravljati.
• Sposoben/-na je učinkovito izpeljati poučevalne modele tako za razvijanje slušne zaznave kot pri opismenjevanju v italijanščini v drugem oz. tujem jeziku.
• Zna načrtovati letno pripravo in učno uro ter ju smiselno prilagajati otrokovim zmožnostim, potrebam ter zastavljenim ciljem.

c. Refleksija:*

• Zmožen/-na je ovrednotiti svojo pravorečno in pravopisno zmožnost v italijanščini in poiskati možnosti za njuno poglabljanje. Zmožen/-na je ovrednotiti razvijanje pravorečne in pravopisne zmožnosti učencev glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah
• Samostojno delo študentov
• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Reševanje nalog

21. Načini preverjanja znanja:

• Študentke / -je opravljajo izpit iz vsebine predmeta, ki vključuje pisni in ustni del.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

• Priporočena uporaba pri vajah: po en računalnik na 2 študenta s programsko opremo za razvijanje slušne zaznave in za preverjanje pravilnosti zapisa v italijanščini (spell-checker).

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Evalvacija izvedbe predmeta

• Anketiranje študentov ob zaključku izvedbe.
• Razgovori študentov z izvajalci predmeta.

Evalvacija na ravni zavoda:

• Obravnava poročil o izvedbi predmeta v okviru oddelkov.
• Analiza uspešnosti študentov pri predmetu v okviru oddelkov.

Učni načrt pripravila: doc. dr. Anja Zorman.