Razredni pouk

Igra

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: IGRA
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Marjanca Pergar Kuščer, izr. prof. dr. Vida Medved Udovič,
prof. dr. Rado Pišot
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

seminar (SE)

15

0,5

učitelj ali sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

projektna naloga (PN)

15

0,5

seminarska naloga (SN)

30

1

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • opravljeni predmeti: Razvojna psihologija,


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

  • Raziskovanje tipologije iger v otrokovem razvoju.
  • Priprava temeljnih izhodišč za oblikovanje igralnega okolja otrok.
  • Povezovanje gibalnega, plesnega, jezikovnega vzgojnega dela na osnovi otrokove simbolne igre oz. igre vlog.


b. Splošne kompetence:

  • Poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika.
  • Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, prizadevanje za kakovost.
  • Organizacijske in vodstvene spretnosti v vzgoji in izobraževanju.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • Razumevanje pomena igre v otrokovem razvoju in bivanju.
  • Prepoznavanje otrokovega odločanja za izbiro dejavnosti, v katerih na svoboden in prostovoljen način udejanja različne vloge.
  • Opazovanje in vrednotenje iger, urejenih s pravili, bodisi fiktivne igre, kjer fikcija v smislu nadomeščanja nekoga drugega postavlja igralno pravilo.
  • Poznavanje igre kot kulturotvorne dejavnosti, ki vedno znova sproža samospraševanje o svojem bistvu, še posebej v času razmaha interneta, elektronske pošte, videa in računalniških iger, prepoznanih kot najbolj izrazitih novomedijskih zvrsti.
  • Učinkovita in dinamična priprava igralnih površin z uporabo igralnih elementov, ki privlačijo mlade uporabnike.
  • Izkazovanje posebno dojemljivosti za območje človekovih dejavnosti in medosebnih odnosov - socialna vsebina igre).
  • Razumevanje predpogojev za nastanek igre vlog (mehanizem igralne dejavnosti): prenos pomena z enega na drug predmet in z ene dejavnosti na drugo, upoštevanje in krajšanje dejanj.
  • Upoštevanje igre kot osnovne forme otrokovega vključevanja v družbeno okolje odraslih (funkcije igre v otroštvu).


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

  • Teoretična izhodišča igre kot podlaga za razumevanje otrokove igre.
  • Različni vidiki (npr. psihološki, estetski, kulturološki, antropološki specialnodidaktični idr.) igre - pomembni dejavniki pri spodbujanju otrokovih igralnih dejavnosti na različnih področjih.
  • Smisel in pomen igre v otrokovem razvoju (čustveni, socialni, kognitivni, estetski, gibalni itd.).
  • Igre za razvoj gibalnih spretnosti (senzomotorične, spretnostne, prekucaške igre).
  • Igra vlog kot najvišja raven simbolne igre, pomembne za razvoj jezika na višji stopnji.
  • Razmerje med didaktično, simbolno igro in igro s pravili v otrokovih igralnih dejavnostih.
  • Igralne dejavnosti v vrtčevskem kurikulu.
  • V primeru projekta je lahko vključenih več strokovnih področij in sicer: zgodnje učenje slovenščine, mladinska književnost, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, gibalna in plesna vzgoja, tehnična vzgoja, glede na vsebino projekta naravoslovni ali družboslovni predmeti. Vsebine: izbor teme, načrtovanje ciljev, dejavnosti, organizacija prostora, skupin itd. (besedilo), izpeljava teme v vrtcu ter videosnemanje, evalvacija projekta (ocena ustreznosti razvojni stopnji, analiza izvedbe dejavnosti).


18. Literatura:

  • BENVENISTE, Émile, 2001: Igra kot struktura. Koper: Hyperion.
  • CAILLOIS, Roger, 2003: Igre in ljudje. Teorija igre pri Johanu Huizingi, Rogerju Cailloisu in Eugenu Finku. Ur. J. Strehovec. Ljubljana: Študentska založba (Knjižna zbirka Koda).
  • CVETKOVIĆ-Lay, Jasna, SEKULIĆ-MAJUREC, Ana 1998: Darovito je, što ću s njim? Zagreb: Alinea..
  • ELJKONJIN, D. Borisovič, 1978: Psihologija dečje igre. Beograd. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
  • FINK, Eugen, 2003: Igra kot simbol sveta. Teorija igre pri Johanu Huizingi, Rogerju Cailloisu in Eugenu Finku. Ur. J. Strehovec. Ljubljana: Študentska založba (Knjižna zbirka Koda).
  • GROSMAN, Meta, 2004: Zagovor branja: bralec in književnost v 21. stoletju. Ljubljana: Sophia.
  • GRUIĆ, Ivana, 2002: Prolaz u zamišljeni svijet: procesna drama ili drama u nastajanju. Zagreb: Golden marketing.
  • MARJANOVIČ UMEK, Ljubica., ZUPANČIČ, Maja. (ur.) (2002). Psihologija otroške igre – Od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
  • MEDVED UDOVIČ, Vida, 2006. Igra vlog kot otrokova poustvarjalna dejavnost bralnega odziva. Ljubljana: Filozofska fakulteta (Obdobja, 25).
  • MILJAK, Ana, 1996: Humanistički pristup teoriji i praksi predškolskog odgoja. Zagreb: Velika Gorica, Persona.

Literatura se vsako leto razdeli na obvezni in izbirni del in se sproti posodablja.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:*

  • Študent/-ka pozna teoretična izhodišča igre glede na njene različne vidike. (npr. kulturološki, psihološki, specialnodidaktični idr.).
  • Upošteva razmerja med simbolno in didaktično igro glede na otrokovo razvojno stopnjo.
  • Razume mehanizem igralne dejavnosti: prenos pomena z enega na drug predmet in z ene dejavnosti na drugo, koncept prostora in časa v igri.


b. Uporaba:*

  • Upošteva in spodbuja različne vrste igralnih dejavnosti kot osnovne forme otrokovega vključevanja v družbeno okolje odraslih (funkcije igre v otroštvu).
  • Domiselno pripravlja igralne površin z uporabo igralnih elementov, ki pritegnejo otroke.
  • Zna interdisciplinarno načrtovati letno pripravo in učno uro ter ju smiselno prilagajati otrokovim zmožnostim, potrebam ter zastavljenim ciljem.


c. Refleksija:*

  • Zmožen/-na je ovrednotiti svoje spodbujanje in organiziranje igralnih dejavnosti glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok.
  • Opazuje in vrednoti različne vrste iger, kjer fikcija v smislu nadomeščanja nekoga drugega postavlja igralno pravilo.
  • Presoja igro kot kulturotvorno dejavnost glede na računalniške igre, prepoznane kot najbolj izrazite novomedijske zvrsti.


20. Metode poučevanja in učenja:

  • Frontalna oblika poučevanja
  • Delo v manjših skupinah
  • Igra vlog
  • Samostojno delo študentov
  • Diskusija
  • e-izobraževanje
  • Proučevanje primera
  • Izdelava portfolija


21. Načini preverjanja znanja:
Uporabljeni načini preverjanja znanja: opravljena projektna naloga, opravljena seminarska naloga, aktivno sodelovanje pri predstavitvi projektne in seminarske naloge ter pri predavanjih in vajah, izpit.


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Seminarska učilnica z možnostjo uporabe izobraževalne tehnologije.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

  • sprotna evalvacija med potekom predavanj, seminarjev,
  • končni evalvacijski vprašalnik.



Učni načrt pripravili: izr. prof. dr. Vida Medved Udovič, izr. prof. dr. Marjanca Pergar Kuščer, prof. dr. Rado Pišot.

icon open book

Novice

24. dec. | Novice

Cirkuška pedagogika navdušila študente socialne pedagogike

Na UP PEF je konec decembra potekala praktična predstavitev cirkuške pedagogike, ki jo je vodil Oto Korošec, član skupine Cirkokrog.

23. dec. | Novice

Slosarjeva zapuščina: Glasbeni pedagog, ki je pustil neizbrisno sled

V sredo, 11. decembra 2024, je v Pokrajinskem muzeju Koper potekala predstavitev monografije Glasbenik svojega časa, posvečene življenju in delu primorskega glasbenega pedagoga dr. Mirka Slosarja.

icon arrow more

Dogodki