Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: VODENJE RAZREDA
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
/

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent:

• se usposobi za vodenja razreda v posameznih situacijah in za sodelovanje s starši.

b. Splošne kompetence:
Študent si pridobi:

• občutljivost za ljudi in socialne situacije,
• sposobnost prepoznavanja različnih socialnih vlog in načrtovanje ustrezne uporabe le-teh pri doseganju ciljev skupine,
• sposobnost komuniciranja,
• spretnost timskega dela,
• avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo) reflksivnost, (samo)evalviranje in prizadevanje za kakovost.

c. Predmetnospecifične kompetence*:

• razumevanje povezanosti med posameznimi elementi razredne klime ter pridobivanje spretnosti za spreminjanje le-te,
• sodelovanje s starši,
• usposobljenost za premišljeno uporabo različnih strategij vodenja razreda glede na specifično situacijo,
• poznavanje različnih modelov reševanja konfliktov in problemov v razredu in usposobljenost za njihovo premišljeno uporabo,
• pridobivanje spretnosti načrtovanja dela z oddelkom in oblikovanja programa dela oddelčne skupnosti,
• sposobnost za raziskovalno spremljanje in vrednotenje načinov vodenja razreda.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:
Opredelitev pojmov: razred, oddelek, razrednik, oddelčni učiteljski zbor. Zakonodaja in pravilniki. Razred kot socialna skupina. Skupinska dinamika; značilnosti skupine, oblikovanje skupine.
Razredna klima; ugotavljanje, prepoznavanje, merjenje in spreminjanje. Šolska klima, oblikovanje šolske kulture; skriti kurikulum. Strategije vodenja razreda. Učinkovita komunikacija v razredu; poslušanje in govorjenje (empatičnost, parafriziranje, konstruktivna konfrontacija…); učinkovito posredovanje sporočil, učinkovito odzivanje na sporočila. Načini reševanja problemov v razredu. Vloge in naloge razrednika. Pričakovanja do razrednika.
Načrtovanje dela z oddelkom; sodelovanje učencev, soodgovornost učencev; vloga oddelčnega učiteljskega zbora. Razredne ure. Načrtovanje programa dela oddelčne skupnosti. Sodelovanje s starši. Raziskovalno spremljanje in vrednotenje vodenja razreda.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Ayers, H., Gray, F. (2002). Vodenje razreda. Ljubljana: Educy.
• Pušnik, M., Žarkovič, B., Bizjak C. (2002). Razrednik v osnovni in srednji šoli. Zavod RS za šolstvo.
• Wragg, E. C. (1993). Class Management. London, New York: Routledge Falmer.
• Fullan, M. in Hargreaves, A. (2000). Zakaj se je vredno boriti v vaši šoli. Ljubljana: ZRSŠ.

b. Dopolnilna literatura*:

• Zabukovec, V. (1998). Merjenje razredne klime, Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva.
• Zabukovec, V. Boben, D. (2000). Učitelji in stili vodenja. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva.

c. Dodatna literatura*:

• Bluestein, J.: Disciplina 21. stoletja. Ljubljana: Zavod za šolstvo, 1997.
• Razrednik, razredništvo. Sodobna pedagogika št. 1. 2001.

19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*
Študent:

• Pozna temeljne značilnosti socialnih vlog v skupini.
• Pozna različne strategije vodenja razreda.
• Pozna elemente dobrega načrtovanja in si pridobi spretnost načrtovanja dela z oddelkom
• Pozna načine merjenja in postopke izboljšanja razredne klime.

b. Uporaba:*
Študent:

• Pridobi si spretnost učinkovitega komuniciranja (poslušanje, posredovanje in odzivanje).
• Pridobi si strategije uspešnega sodelovanja s starši, učitelji v oddelčnem učiteljskem zboru.
• Usposobi se za oblikovanje programa dela oddelčne skupnost.
• Razvija si spretnosti sodelovanja in timskega dela.
• Pri delu uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.
• Usposobi se za pripravo različnih protokolov opazovanja in spremljanja vodenja razreda glede na namen raziskovanja.
• Usposobi se za analizo in reševanje problemov pri vodenju razreda.

c. Refleksija:*
Študent:

• Na osnovi refleksije lastnega pedagoškega ravnanja uvaja spremembe v lastno pedagoško prakso in si stalno prizadeva za večanje kakovosti ter lasten profesionalen razvoj.
• Oblikuje kritičen odnos do pedagoške literature ter sposobnost učinkovitega predstavljanja določene strokovne problematike.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

• Predavanja so podpora in uvod k samostojnemu študiju. Zasnovana so problemsko, vključujejo različne načine aktivnega, izkušenjskega učenja, kjer so študenti sooblikovalci učnega procesa.
• Seminarji so samostojno delo študentov in se običajno pripravljajo timsko, v obliki pisnega izdelka in ustne predstavitve. Poudarek je na raziskovanju praktičnih problemov z elementi projektnega dela. Pri predstavitvi seminarjev je poudarek na načrtovanju, ustrezni vsebinski in didaktični zasnovi in izpeljavi ter analizi posredovanega.
• Vaje so namenjene povezovanju teorije s konkretnimi primeri ter pridobivanju veščine komuniciranja, nastopanja pred skupino, diskutiranja, analiziranja situacij; razvijajo spretnosti načrtovanja, se učijo izbiranja ustreznih načinov dela za doseganje zastavljenih ciljev, preizkušajo različne stile vodenja razreda in odzivanja v problemskih situacijah.
• Govorilne ure (elektronska pošta), individualne in skupinske konsultacije ponujajo dodatno podporo pri samostojnem študiju.

21. Načini preverjanja znanja:
Ustni ali pisni izpit (50 %), izdelava in predstavitev seminarske naloge ter pisna refleksija ene od vaj (50%), sodelovanje na seminarjih in vajah.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem ter didaktičnimi pripomočki; študijska literatura.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec.

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije:

• študentska anketa,
• pogovor s študenti.

Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Majda Cencič.